Poročamo lahko o več premikih na področjih, ki jih preiskujemo pri Pod črto.

Prvi premik je nova obtožnica proti Zoranu Jankoviću  v povezavi z nakupom prostorov v Stožicah. Pri Pod črto smo poleti 2017 razkrili policijske ovadbe proti Jankoviću, med katerimi je bila tudi ovadba v zvezi s prodajo prostora za centralno hladilno strojnico v Športnem parku Stožice. Policija je ovadbo tožilstvu podala že leta 2014. Mediji so junija letos poročali, da je v tem primeru tožilstvo na sodišče končno vložilo obtožnico proti Jankoviču. Tožilstvo Jankoviću očita, da je kot ljubljanski župan dosegel, da je javno podjetje v lastni občine Energetika Ljubljana od graditelja Stožic, podjeta Grep, po nepotrebnem odkupilo prostor za hladilno strojnico. S tem je Grepu po mnenju policije omogočilo zaslužek treh milijonov evrov. V zameno za pomoč naj bi Janković oziroma podjetja njegovih sinov nato od Grepa dobila 500.000 evrov posojila.

Drugi premik je junijska napoved revizije računskega sodišča na ministrstvu za delo v zvezi z aplikacijo ISCSD. Aplikacija centrom za socialno delo nudi informacijsko podporo pri dodeljevanju socialnih pomoči in ostalih transferjev. Računsko sodišče bo preučilo učinkovitost ministrstva pri poslih v zvezi z aplikacijo. O aplikaciji ISCSD smo v zadnjih letih pri Pod črto že obširno poročali.  Ministrstvo za delo je podjetjema Comland in Rais za vzdrževanje in nadgradnjo aplikacije do sedaj plačalo več milijonov evrov. Pri delovanju aplikacije se vseskozi pojavljajo težave, podjetji pa do novih poslov prihajata na sporen način. Ministrstvo ju namreč ni izbralo na javnem razpisu, temveč jima je posel oddalo neposredno.

Tretji premik je nadzor nad uporabniki neprofitnih stanovanj v Ljubljani. Pri Pod črto smo že leta 2016 poročali, da javni stanovanjski skladi ne morejo preverjati premoženjskega stanja tistih najemnikov neprofitnih stanovanj, ki so pravico do neprofitne najemnine dobili pred letom 2003. Leta 2017 je zakonodaja omogočila tudi preverjanje teh najemnikov. Kot je poročal Dnevnik, so v Ljubljani od takrat odkrili 334 najemnikov, ki zaradi previsokih dohodkov ali premoženja niso bili več upravičeni do plačevanja neprofitne najemnine. Ti najemniki so se bodisi izselili bodisi pričeli plačevati tržno najemnino. S tem ukrepom je na voljo več neprofitnih stanovanj za tiste, ki jih zares potrebujejo.

Za vas povzemamo teme, ki smo jih junija objavili na Pod črto:

Kdo drži informacijsko pištolo: preiskujemo zemljevid medijske krajine

V večmesečni preiskavi smo izrisovali medijsko lastništvo v Sloveniji. Analizirali smo nekatere največje anomalije na medijskem trgu (zlorabo medijev za politične namene in propagando, načrtno širjenje dezinformacij …) in iskali rešitve, kako jih preprečiti. Med drugim smo predstavili problematiko občinskih glasil, za katere občine vsako leto skupaj porabijo po več milijonov evrov, a jih župani pogosto uporabljajo predvsem za lastno promocijo in volilno kampanjo. Sledile bodo analize lastništva slovenskih političnih tednikov in madžarskega medijskega modela, ki se je v zadnjih letih razširil na velik del naše vzhodne Evrope – med drugim v Slovenijo. Pa tudi preiskave novih oblik prikritega medijskega vpliva, ki izkoriščajo spletne medije in družabne internetne platforme.

Več o temi medijskega lastništva si lahko preberete v članku Kdo drži informacijsko pištolo? Preiskujemo zemljevid medijske krajine

Objavili smo tudi že prvi del preiskave – vpliv županov na poročanje občinskih medijev.

O tem vplivu si lahko več preberete v članku Občinska glasila: milijoni evrov javnega denarja za promocijo županov

Preberete si lahko tudi povzetek naših ugotovitev v zvezi z občinskimi mediji: Povzetek preiskave: kako župani zlorabljajo občinska glasila

Pripravili smo tudi infografiko, kjer v vizualni obliki predstavljamo primere vpliva: Kdo so lastniki občinskih medijev: primeri Ljubljane, Kopra in Celja

Pogrebniki podjetij v Oil Metal Company-ju

Junija smo nadaljevali z objavo člankov v projektu Pogrebniki podjetij. Objavili smo zgodbo podjetja Oil Metal Company. Podjetje si je tekom svojega poslovanja nabralo za kar 89 milijonov evrov dolgov, večinoma do slovenskih bank. Te smo nato sanirali z davkoplačevalskim denarjem. Sledi o tem, kako je do tako visokega dolga sploh prišlo, so zabrisali pogrebniki podjetij.

Več o tem v članku: Oil Metal Company: kako pokopati za 89 milijonov evrov dolgov

Pogrebniki podjetij v Avioprojektu

Podjetje Avioprojekt je želelo ob jeseniški bolnišnici zgraditi garažno hišo. Za gradnjo je potrebovalo 2,4 milijona evrov. Hypo Leasing pa je podjetju za gradnjo dal kar 7,2 milijona evrov. Avioprojekt je šel nato v stečaj, 4,6 milijonov evrov sredstev Hypo Leasinga pa je izginilo neznano kam.

Več o tem v članku Pogrebniki podjetij v Avioprojektu: kam je izginilo 4,6 milijona evrov

Preberite tudi povzetek naše preiskave poslov Avioprojekta z jeseniško bolnišnico: Povzetek preiskave: pogrebniki podjetij v Avioprojektu

Odmevi v drugih medijih

Naše delo je tudi junija odmevalo v drugih medijih. Oddaja 24ur Fokus je poročala o naših ugotovitvah v zvezi s spornim delovanjem kriminalistov v civilu. Prispevek je dostopen na tej povezavi.

Finančno poročilo za junij

Junija nas je z donacijo podprlo podjetje Motiviti.

Donacije bralcev: 1414 EUR

Donacije podjetij in podjetnikov: 1400 EUR

Prihodki iz soobjav medijskih vsebin: 150 EUR

Stroški dela: 4995 EUR

Provizije, davek, administracija in ostalo: 912,08 EUR