Kdo so lastniki občinskih medijev: primeri Ljubljane, Kopra in Celja
V Kopru je občina zaupala izdajanje občinskih medijev zasebni gospodarski družbi, v Celju je župan sorodstveno povezan z lastniki največjega regionalnega medija.
Ljubljanska občinska glasila
Mestna občina Ljubljana (MOL) izdaja tri občinska glasila: Ljubljano, namenjeno vsem ljubljanskim gospodinjstvom, ter dve glasili četrtnih skupnosti. Četrtna skupnost Bežigrad izdaja glasilo Naš Bežigrad, Četrtna skupnost Rudnik pa Rudniško Četrtinko. Vsa tri glasila so vpisana v razvid medijev.
Največje glasilo je Ljubljana. Njen izdajatelj je Mestni svet Mestne občine Ljubljana, ki jo zastopa župan Zoran Janković. Odgovorni urednik je Uroš Grilc, majska številka je izšla v nakladi 121.800 izvodov in so jo brezplačno prejela vsa gospodinjstva v MOL. V letu 2018 je izšlo deset številk.
Glasilo Naš Bežigrad izdaja Četrtna skupnost Bežigrad. Glavna in odgovorna urednica je Karolina Korenčan, prva številka v letu 2019 je izšla v 16.200 izvodih. Glasilo brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v četrtni skupnosti Bežigrad. Na leto izideta dve številki.
Najmanjše glasilo – po obsegu in nakladi – je Rudniška Četrtinka, ki jo izdaja Četrtna skupnost Rudnik. Urednica glasila je Maruša Penzeš, prva letošnja številka je izšla v 5300 izvodih. Tudi Četrtinko brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v četrtni skupnosti Rudnik. Lani so izšle tri številke.
Na MOL so za izdajanje občinskega glasila Ljubljana v letu 2018 porabili 643.719 evrov javnih sredstev. Poleg Ljubljane sta lani izšli še dve številki glasila četrtne skupnosti Bežigrad Naš Bežigrad, za kateri so porabili slabih 10.000 evrov javnih sredstev, in dve številki glasila Rudniška Četrtinka četrtne skupnosti Rudnik, pri katerih so stroške ocenili na slabih 7000 evrov javnih sredstev.
Urejanje občinskega glasila Ljubljana je jeseni 2017 prevzel Uroš Grilc. Grilc je sprva vodil občinski oddelek za kulturo na MOL. Nato je postal minister za kulturo v vladi Alenke Bratušek v letih 2013–14 in se po koncu mandata vrnil na MOL kot vodja občinskega urada za mlade. Na mestu urednika Ljubljane je zamenjal prejšnjo urednico Nado Šumi, ki je odstopila zaradi osebnih razlogov.
Urednica glasila Naš Bežigrad Karolina Korenčan je četrtna svetnica v Četrtni skupnosti Bežigrad na listi Nove Slovenije (NSi). Urednica Rudniške Četrtinke Maruša Penzeš je lani kandidirala za mesto četrtne svetnice v Rudniku na Listi Zorana Jankovića. V času lanske kampanje je bila urednica Četrtinke Andreja Troppan, zdaj podpredsednica sveta Četrtne skupnosti Rudnik in tudi članica Liste Zorana Jankovića.
Koper: glasilo z omejeno odgovornostjo
Mestna občina Koper (MOK) izdaja dve občinski glasili: tiskano publikacijo KP MOK in elektronsko izdajo na spletnem mestu ekoper.si. Brezplačen izvod prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v MOK. Zadnja redna številka KP MOK 33 je izšla novembra 2018 v nakladi 38.000 izvodov, njen urednik je bil Sebastjan Jeretič.
Občinski glasili izdaja podjetje (družba z omejeno odgovornostjo) Multimedijski center Vizija, ki ga je MOK ustanovilo leta 2010. Ustanovitev podjetja je utemeljena z Odlokom o izdajanju javnega glasila MOK, ki je bil Uradnem listu št. 52 objavljen julija 2009.
Koprska občina je stoodstotni lastnik družbe Vizija. Poleg tega ima MOK pri časopisnem založniku Primorske novice še 0,3-odstotni neposredni lastniški delež in skoraj 17-odstotni delež preko komunalnega podjetja Marjetica, javnega podjetja v lasti MOK.
MOK je po podatkih aplikacije Erar od ustanovitve leta 2010 do danes nakazala Viziji za dobrih 1,3 milijona evrov. Stroški za izdajo časopisa so za leto 2018 znašali 186.981 evrov, za spletno mesto ekoper.si pa 76.618 evrov.
Mestna občina Koper je v preteklih letih financirala tudi druge programske vsebine in naročala oglaševanja v različnih medijih. Med njimi vsebine spletnega medija regionalobala.si, ki so jim leta 2018 po podatkih aplikacije Erar nakazali slabih 53.000 evrov.
Na MOK so zapisali, da je za ustanovitev javnega občinskega glasila in družbe Vizija obstajal javni interes. Tiskano in spletno izdajo medija izdajajo »z namenom obveščanja občanov o aktualnih dogodkih iz življenja in dela v Mestni občini Koper ter drugih aktualnih dogodkih, ki vplivajo na položaj občine in njenih občanov, ter z namenom izražanja mnenj o strateških in razvojnih ciljih občine v neposrednem okolju in širše«.
Prav tako so z javnim interesom utemeljili odločitev javnega podjetja Marjetica, ki je leta 2015 kupilo 16,92-odsotni delež družbe Primorske novice. Tedanji vršilec dolžnosti direktorja komunale je bil Gašpar Gašpar Mišič. Največji lastniški delež v Primorskih novicah ima sicer Splošna plovba, med večjimi lastniki sta še družba Dnevnik (izdaja dnevni časopis Dnevnik) in Luka Koper.
Decembra 2015 je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel na novinarski konferenci predstavil mnenje sodišča glede pridobivanja kapitalskih naložb države in občin ter kapitalskih naložb pravnih oseb v njihovi lasti. Med drugim je povedal, da občine ne bi smele kupovati deležev v podjetjih, ki se ukvarjajo s tržno dejavnostjo. Občinska javna podjetja bi morala zgolj slediti namenu, za katerega so ustanovljena, »ne bi pa smela ustanavljati hčerinskih družb, kar se dogaja v zadnjem obdobju, ali pa celo pridobivati kapitalskih naložb za izvajanje tržnih dejavnosti,« je o dogajanju v koprski občini po poročanju Primorskih novic dejal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
Računsko sodišče je po besedah Vesela »zavzelo povsem jasno mnenje, da je tovrstno ukvarjanje z gospodarsko dejavnostjo prek nakupa kapitalskih deležev Vinakoper in Primorskih novic neprimerno, nedopustno in nima pravne podlage v trenutno veljavni zakonodaji«.
Na računskem sodišču nam niso neposredno odgovorili na vprašanje, ali je podobno sporna tudi ustanovitev Multimedijskega centra Vizija, ki ga je MOK ustanovila kot družbo z omejeno odgovornostjo in ne kot javni zavod.
Povedali so, da konkretnega primera ne morejo komentirati, ker v Kopru na področju medijskega delovanja niso izvedli revizije. So pa potrdili, da bi bila ustanovitev javnega zavoda v tem primeru najbrž primernejša odločitev, saj »gospodarske družbe niso zavezane upoštevati javnofinančnih predpisov in predpisov, ki se nanašajo na javne uslužbence, in v večini primerov tudi niso zavezanci za izvajanje javnih naročil, kar predstavlja dodatna tveganja za javna sredstva, ki jih občina vlaga v tako družbo«.
Celje: družinski preplet občine in regionalnega medija
Mestni časopis Celje izdaja Mestna občina Celje. V nasprotju z ljubljanskim in koprskim glasilom ni vpisan v razvid medijev. Prav tako nima odgovornega urednika, temveč ga urejata sodelavki službe za odnose z javnostmi in promocijo Alja Tihle Hren in Mojca Grušovnik, ker da urejanje mestnega časopisa sodi med njun opis del in nalog, so odgovorili z občine.
Prva letošnja številka je izšla v 20.500 izvodih.
Lani so izšle tri številke glasila, za katere so skupaj porabili dobrih 15.000 evrov (oblikovanje, tisk in distribucija). Sklenjeni imajo tudi dve pogodbi s televizijama VTV in TV Celje za plačevanje medijskih vsebin, ki letno znašata po dobrih 16.000 in 36.000 evrov. Poleg tega je celjska občina po podatkih aplikacije Erar leta 2018 nakazala še približno 30.000 evrov medijskemu podjetju NT&RC, ki izdaja regionalni časopis Novi Tednik in radijsko postajo Radio Celje.
Direktorica in solastnica podjetja NT&RC je Anica Aužner Šrot, žena Boška Šrota. Boško Šrot pa je brat celjskega župana Bojana Šrota.
Anica Aužner Šrot je tudi zastopnica podjetja Atka – Prima, preko katerega ima v lasti še skoraj 20-odstotni delež NT&RC. Atka – Prima je družinsko podjetje, s katerim je poskušal Boško Šrot kot predsednik uprave neuspešno olastniniti Pivovarno Laško. Ta v zaporu na Dobu prestaja skoraj šestletno zaporno kazen.
Družina Šrot je obvladovala NT&RC skoraj dvajset let. V začetku letošnjega leta pa je pivovarska družba Pivovarna Laško Union po osmih letih od začetka postopka zmagala v odškodninski tožbi, ki jo je vložila proti Bošku Šrotu. Sodišče je odločilo, da bo moral svojemu nekdanjemu delodajalcu plačati več kot 51 milijonov evrov zaradi visoke škode, ki da jo je povzročil z neuspešnim poskusom menedžerskega prevzema.
Pivovarna Laško Union je zato vložila predlog za izvršbo zoper Boška Šrota in družinsko podjetje Atka – Prima. Edino vrednejše premoženje, ki bi ga lahko zasegli Atki – Primi, pa je bil 30-odstotni delež v NT&RC. Vendar so ta delež po poročanju Siola pravočasno zavarovali pred zasegom s pomočjo Martina Odlazka, medijskega lastnika, ki med drugim izdaja dnevnik Svet 24, več radijskih postaj, številne revije in politični tednik Reporter.
Martin Odlazek je v NT&RC vstopil preko povezanih družb Svet 24, Radio Krka, Radio tednik Ptuj in Sap Servo. Odlazkova medijska skupina med drugim izdaja časopis Svet 24, politični tednik Reporter, več regionalnih in komercialnih radijskih postaj (Salomon, Aktual …), televizijsko postajo Veseljak ter velik del revialnega tiska (Zarja, Zvezde, Vklop …).
Županu Bojanu Šrotu so večkrat očitali naklonjenost družinskemu podjetju NT&RC, saj je to delovalo v občinskih prostorih v središču Celja, za katere pa dolgo časa niso plačevali najemnine. Pozneje se je Bojan Šrot podpisal pod pravilnik, s katerim so medijski hiši občutno znižali najemnino, še poročajo na Siolu.
Članek je del projekta Medijsko lastništvo. Preberite vse članke v seriji.
Avtor člankov in zbiranje podatkov: Lenart J. Kučić
Vodja projekta: Taja Topolovec
Urednik člankov in preverjanje dejstev: Anže Voh Boštic
Lektura: Ana Bogataj
Ilustracije: Matija Medved
Zasnova infografik: Anže voh Boštic, Taja Topolovec, Lenart J. Kučić
Oblikovanje infografik: Anže Jesenovec, Gregor Makovec, Gašper Uršič (studiokruh)
Oblikovanje vizualij: Metod Blejec
Projekt medijsko lastništvo je del projekta, ki ga sofinancira NEF-Mreža evropskih fundacij v okviru projekta Civitates.
Mnenja, odkritja, zaključki in priporočila v projektu so delo avtorjev Pod črto in ne odražajo nujno mnenja fundacije ali projektnih partnerjev.
Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto
Deli zgodbo 0 komentarjev
0 komentarjev