Nadzor nad policijo: hude nepravilnosti pri delu kriminalistov v civilu

Nezakonito sledenje, neupravičeno vklepanje, potvarjanje dokumentacije: notranje ministrstvo v dveh nadzorih opozorilo na sistematično kršenje predpisov mobilnih kriminalističnih oddelkov.

Foto: revija Varnost

Ministrstvo za notranje zadeve je v dveh nadzorih, ki jih je izvedlo v letih 2017 in 2018, opozorilo na hude nepravilnosti pri delu mobilnih kriminalističnih oddelkov – torej kriminalistov, ki v civilu patruljirajo v slovenskim mestih. V prvem nadzoru so na ministrstvu nepravilnosti ugotovili pri večini pregledanih primerov, v drugem pa prav v vseh primerih. Na ministrstvu opozarjajo še, da policija po opravljenem prvem nadzoru ni izvedla nikakršnih omembe vrednih ukrepov za izboljšanje stanja na področju dela mobilnih kriminalističnih oddelkov.

Ugotovljene nepravilnosti v primerih, v katere so bili vpleteni mobilni kriminalistični oddelki, segajo od neupravičenega vklepanja oseb, ki niso osumljenci kaznivih dejanj, in neupravičenih odvzemov prostosti posameznikom do nezakonitih pozivov k izročitvi droge, ki lahko zaradi vprašljive zakonitosti tako zbranih dokazov ogrozijo dokazni postopek na sodišču, pomanjkljive dokumentacije pri izvedbi hišnih preiskav, kar lahko prav tako ogrozi sodni postopek, samovoljnega sledenja nedolžnim osebam in pisanja neresničnih izjav v policijsko dokumentacijo.

Napake v v pregledanih primerih sicer niso storili le pripadniki mobilnih kriminalističnih oddelkov, temveč tudi ostali policisti. So pa kriminalisti zagrešili večino ugotovljenih napak.

Po prvem nadzoru v letu 2017 so na ministrstvu policijo seznanili z ugotovljenimi nepravilnostmi. Policija je nato izvedla lastne nadzore nad delom mobilnih kriminalističnih oddelkov in hujših nepravilnosti po lastnih besedah ni ugotovila. Nato so leta 2018 na ministrstvu nadzor ponovili in ugotovili praktično enako slabo stanje kot leta 2017. Policija zdaj spet obljublja izboljšanje stanja na področju delovanja kriminalistov v civilu.

Kaj so mobilni kriminalistični oddelki

Policija je mobilne kriminalistične oddelke po vzoru nekaterih drugih policij po svetu ustanovila leta 1992, so leta 2012 zapisali v reviji Varnost, ki jo izdaja notranje ministrstvo. Te oddelke sestavljajo kriminalisti v civilu, ki patruljirajo po območjih, ki so bolj obremenjena s kriminalom. Zaradi svoje visoke taktične usposobljenosti ti kriminalisti sodelujejo tudi v nevarnih in zahtevnih policijskih akcijah, kot so postavljanje zased, izvedba hišnih preiskav pri nevarnih osumljencih, pa tudi pri tajnem opazovanju osumljencev.

Koliko kriminalistov je članov mobilnih oddelkov, na policiji ne želijo razkriti. Kot so nam zapisali v odgovoru, bi z razkritjem tega podatka lahko škodovali delu policije. Zanimivo pa leta 2012 zadržkov do razkritja teh podatkov ni imela uradna revija notranjega ministrstva Varnost. V njej so tistega leta zapisali, da je članov teh oddelkov trenutno 73, v kratkem pa naj bi se jim pridružilo še 22 novih.

Zaradi svojih nalog in pooblastil pripadniki mobilnih kriminalističnih oddelkov zelo pogosto intenzivno posegajo v človekove pravice posameznikov. Zaradi tega bi morali poleg taktične usposobljenosti imeti tudi dovolj znanja o pravnih pravilih svojega dela. A tega znanja jim močno primanjkuje, zaradi česar pogosto prekomerno posegajo v človekove pravice, je pokazal nadzor notranjega ministrstva nad njihovim delom.

Prvi nadzor: nepravilnosti v večini pregledanih primerov

Pri Pod črto smo od ministrstva za notranje zadeve z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja pridobili dve poročili o izvedbi nadzora nad delom mobilnih kriminalističnih oddelkov. Prvi nadzor so predstavniki ministrstva opravili septembra in oktobra 2017, drugega pa novembra in decembra lani.

Če smo bili pri Pod črto v nedavnih člankih o lanskem nadzoru ministrstva nad delom nacionalnega preiskovalnega urada kritični do površinskosti tega nadzora, so na ministrstvu nadzor nad mobilnimi kriminalističnimi oddelki opravili precej bolj natančno.

Že ugotovitve prvega nadzora iz leta 2017 so bile za policijo zelo obremenjujoče. V tem nadzoru so na ministrstvu pregledali 33 naključno izbranih primerov, v katerih so kriminalisti intenzivno posegali v človekove pravice posameznikov. Nepravilnosti pri delu kriminalistov, v manjšini primerov pa tudi drugih policistov, ki so sodelovali v teh postopkih, so nadzorniki ugotovili v kar 27 primerih – torej pri več kot osemdesetih odstotkih vseh pregledanih primerov.

Ugotovljenih nepravilnosti je toliko, da jih je nemogoče popisati v enem članku. Zato se osredotočimo le na najresnejše.

Nezakoniti odvzemi prostosti

V kar treh primerih so kriminalisti posameznika začasno zaprli, čeprav tega po zakonu ne bi smeli. Na primer, maja 2017 so kriminalisti na območju Murske Sobote identificirali osumljenca trgovine z drogo. Osumljenec je na policijski postaji na poziv kriminalistov izročil deset zavitkov, v kateri se je domnevno nahajala marihuana. Po že opravljenem zasegu droge so ga nato kriminalisti za dve uri brez razloga zaprli.

Kriminalisti so se med drugim izgovarjali, da so osumljenca zaprli zaradi suma, da bo uničil dokaze. A ta izgovor na majave temelje postavi dejstvo, da v času priprtja osumljenca policisti niso zbrali nikakršnih dodatnih dokazov. Zaradi tega ni bilo nikakršnih razlogov za pripor osumljenca, zato je bil pripor v tem primeru nezakonit.

Pomanjkljivosti pri hišnih preiskavah

V enem primeru so nadzorniki ugotovili pomanjkljivosti pri izvedbi hišne preiskave, ki bi lahko ogrozile kazenski postopek na sodišču. Koprski mobilni kriminalisti so marca 2017 vdrli v domovanje osumljenca trgovanja z drogami. Osumljenca so izsledili v spalnici, medtem ko je ta odpiral okno, da bi zbežal. Kriminalisti so mu ukazali, naj se uleže na tla, in ga nato vklenili. Med varnostnim pregledom osumljenca je v spalnico vstopil njegov sin. Ta je na ukaz kriminalistov takoj legel na tla, kriminalisti pa so vklenili tudi njega. A glede na to, da sin ni bil osumljenec kaznivih dejanj, da je takoj ubogal ukaze kriminalistov in da ni zanje predstavljal nikakršne grožnje, ga kriminalisti ne bi smeli vkleniti, so ugotovili nadzorniki notranjega ministrstva. Nezakonito so pripadniki mobilnih kriminalističnih oddelkov osebo sicer vklenili v še enem pregledanem primeru, so ugotovili na notranjem ministrstvu.

V zapisniku o hišni preiskavi nato koprski policisti niso navedli, da so v domovanje najprej vstopili pripadniki mobilne kriminalistične enote oziroma sploh niso navedli, da so ti pripadniki sodelovali pri preiskavi. V zapisniku so navedli tudi napačen čas vstopa v domovanje osumljenca.

Policisti tudi niso dokumentirali, zakaj so morali v domovanje vdreti, namesto da bi osumljencu najprej izročili odredbo o hišni preiskavi in od njega zahtevali, da jim sam izroči prepovedano drogo. Policisti lahko namreč v stanovanje vdrejo le, če se pričakuje oborožen odpor osumljenca ali če je treba preiskavo opraviti takoj in nepričakovano. Razloge za tak vdor morajo napisati v zapisnik o hišni preiskavi. Te napake pri dokumentiranju preiskave po nepotrebnem vzbujajo dvom v zakonitost izvedbe hišne preiskave in lahko ogrozijo veljavnost pridobljenih dokazov na sodišču, so opozorili na notranjem ministrstvu.

Kriminalisti mobilnih oddelkov so se pred omenjeno preiskavo zamaskirali z maskirnimi pokrivali. Te lahko po zakonu kriminalisti uporabijo le, če gre za prijetje posebej nevarnih osumljencev ali članov organiziranih kriminalnih združb. A v opisanih hišnih preiskavah ni šlo za takšne osumljence, so ugotovili na notranjem ministrstvu. Po mnenju ministrstva so kriminalisti maskirna pokrivala neupravičeno uporabili v še dveh pregledanih primerih.

Tajno opazovanje brez ustreznih odredb

Kot je razvidno iz poročila o nadzoru, kriminalisti mobilnih oddelkov zelo radi na lastno pest tajno zasledujejo posameznike. Dvom v upravičenost takšnega zasledovanja se je nadzornikom ministrstva vzbudil v kar petih pregledanih primerih.

Aprila 2017 sta na primer kriminalista policijske uprave Kranj zasledovala osebo E. J. V poročilo sta zapisala, da se je E. J. peljala v smeri bencinskega servisa Žiri, kjer je opravila manjši nakup in se nato vrnila pred »garažni objekt«, ki ga uporablja. »V garaži se zadržuje dalj časa, v tem času se pred garažo pojavi osebni avtomobil Polo bele barve […] E. s svojim vozilom kasneje odpelje v smeri Škofje Loke, preko Trebije, kjer se nato v Hotavljah v gostilni ustavi za kratek čas, kot bi preverjala promet za seboj, in odpelje do naslednjega naselja, kjer se vrne takoj v smeri Žirov.«

Glede na opis so nadzorniki ministrstva sklepali, da sta kriminalista v tem primeru osebo E. J. tajno opazovala. A takšnega tajnega spremljanja posameznikov, ki traja dlje časa, policija ne sme izvajati samovoljno. Dovoljeno je le na podlagi odredbe tožilstva oziroma sodišča. Te pa policisti v tem in v še štirih primerih po ugotovitvah ministrstva niso imeli.

Nezakonita pozivanja za izročitev droge

Kriminalistom mobilnih oddelkov težave dela tudi poznavanje zakonodaje za zaseg prepovedanih drog. V kar osmih primerih so to po ugotovitvah ministrstva zasegli na zakonsko sporen način. To pa lahko spet vpliva na veljavnost dokazov v morebitnem sodnem postopku. Povrhu tega so v teh primerih nadzorniki ministrstva ugotovili še sume potvarjanja dejstev oziroma pomanjkljivih in zavajajočih opisov policijskih postopkov.

Na primer, kriminalisti so na območju Murske Sobote maja 2017 ustavili osebo T. H., ki je pred tem obiskala osumljenca trgovine z drogo. Ko je T. H. odprla steklo vhodnih vrat vozila, naj bi kriminalisti zaznali močan vonj po konoplji. Ko so kriminalisti s tem seznanili T. H., naj bi po uradnem zaznamku sodeč slednja brez besed segla v svojo torbo in policistom izročila »joint«. Takoj za tem naj bi jim izročila še v papir zavito marihuano. Kriminalisti so ji nato povedali, da ji bodo pregledali avtomobil in da lahko sama izroči nedovoljene predmete. Na ta poziv jim je T. H. izročila še štiri vrečke s konopljo, kovinski drobilec, digitalno tehtnico in dva mobilna telefona. Na podlagi zaseženih predmetov so T. H. nato ovadili tožilstvu zaradi suma trgovine z drogo.

Kot so ugotovili nadzorniki notranjega ministrstva, je zapis policistov o zasegu droge nenavaden. Težko je namreč verjeti, da bi T. H. kriminalistom že na začetku kar sama izročila joint in konopljo. »Takšno ravnanje osumljenke bi bilo najmanj nenavadno, zato se zastavlja vprašanje, ali so vse navedbe v uradnem zaznamku [kriminalistov] korektno zapisane.« Dodaten dvom v resnicoljubnost kriminalistov »vzbuja dejstvo, da je v kazenski ovadbi […] postopek kriminalistov drugače opisan«. V ovadbi namreč sploh ni zapisano, da jim je osumljenka sama najprej izročila joint in v papir zavito marihuano.

Tudi takšno neskladje dokumentacije lahko ogrozi kazenski postopek proti osumljenki na sodišču.

Kriminalisti s svojimi spornimi ravnanji postopke na sodišču niso ogrozili le pri zasegih mehkih drog, kot je marihuana. V poročilu ministrstva je opisan tudi primer, ko so aretirali domnevnega prekupčevalca s heroinom in kokainom.

Kriminalisti so na območju Murske Sobote julija 2016 na podlagi informacij, da naj bi oseba P. B. preprodajala droge, to osebo aretirali in jo odpeljali na policijsko postajo. A ker so to storili le na podlagi tako imenovanih operativnih informacij – torej nepreverjenih izpovedb virov – aretacija P. B. ni bila zakonita. Zanjo bi namreč potrebovali utemeljene razloge za sum, da P. B. preprodaja drogo, na primer, če bi drogo prodal kriminalistu pod krinko ali če bi bili kriminalisti priča preprodaji droge.

Nadzorniki ministrstva so obenem ugotovili, da se v omenjenem primeru različni policijski dokumenti med seboj v več točkah bistveno razlikujejo. P. B. so po dokumentih sodeč kriminalisti zasegli okoli 20 gramov heroina in gram kokaina. A okoliščine zasega te droge iz dokumentacije niso razvidne. V dokumentaciji so kriminalisti navedli le, da jim je P. B. na policijski postaji kar sam od sebe izročil prepovedno drogo. Če so kriminalisti P. B. pred tem pozvali, da naj jim izroči drogo, je bil ta poziv nezakonit, saj bi za tak poziv po zakonu morali imeti sodno odredbo. »Kakršno koli morebitno utemeljevanje, da je oseba prostovoljno (brez poziva) izročila prepovedano drogo, pa glede na okoliščine zadeve tudi v tem primeru ne vzdrži resne presoje,« so še zapisali nadzorniki notranjega ministrstva.

V poročilu so nadzorniki zapisali še, da »tudi ta primer kaže na izrazito nepoznavanje osnovnih policijskih pooblastil v predkazenskem postopku, s katerimi policija globoko posega v temeljne človekove pravice, kar je še zlasti zaskrbljujoče.

V drugem nadzoru še več ugotovljenih nepravilnosti

Glavni razlog za sistematično kršenje predpisov mobilnih kriminalističnih oddelkov je po mnenju nadzornikov notranjega ministrstva premalo izobraževanj na tem področju. Kriminalisti v okviru rednih tedenskih usposabljanj skrbijo za psihofizično kondicijo in se urijo v policijski taktiki – vpadih v objekte, sledenju, odvzemih prostosti. Bistveno manj pozornosti namenjajo usposabljanju s področja temeljnih policijskih pooblastil.

Po končanem nadzoru leta 2017 je policija po lastnih zagotovilih izvedla več ukrepov. Izvedla naj bi vrsto usposabljanj kriminalistov ter nekaj notranjih nadzorov ter nudenj strokovne pomoči posameznim enotam.

Policija po ugotovitvah notranjega ministrstva ni ugotavljala in sankcionirala odgovornih za slabo stanje mobilnih kriminalističnih enot na področju spoštovanja prepisov. Policija je ocenila, da za to ni razlogov – v lastnih nadzorih, ki so sledili nadzoru notranjega ministrstva, v policiji namreč menda niso ugotovili hujših nepravilnosti pri delovanju kriminalistov.

A notranje ministrstvo se je konec lanskega leta odločilo še enkrat preveriti delovanje mobilnih kriminalističnih oddelkov. Nadzor so opravljali novembra in decembra, ugotovitve tega nadzora pa so za policijo še bolj obremenjujoče kot ugotovitve tistega iz leta 2017.

Če so v prvem nadzoru nepravilnosti ugotovili v 27 izmed 33 pregledanih primerov, so v lanskem nadzoru nepravilnosti naključno pregledali nadaljnjih 27 primerov in nepravilnosti ugotovili v prav vseh. Ugotovljene nepravilnosti so bile podobne tistim, ki jih je ministrstvo ugotovilo že v prvem nadzoru leta 2017. Med drugim naj bi kriminalisti pomanjkljivo dokumentacijo vodili v kar sedmih hišnih preiskavah, kar bi lahko ogrozilo veljavnost dokazov iz teh preiskav na sodišču.

Na notranjem ministrstvu so bili kritični tudi do nadzora vrha policije nad delom kriminalistov. Kot rečeno, je Generalna policijska uprava po prvem poročilu ministrstva še sama opravila nadzor nad delom mobilnih kriminalističnih oddelkov. A tega je opravila v nasprotju z navodili ministrstva. Delo oddelkov so namreč nadzirali le člani uprave kriminalistične policije, namesto da bi bili v nadzorno skupino vključeni tudi strokovnjaki iz ostalih delov policije. Vodja te nadzorne skupine je bil kar koordinator dela mobilnih kriminalističnih oddelkov – torej tista oseba, ki je odgovorna za zakonito delovanje kriminalistov. Vodja mobilnih kriminalističnih oddelkov je tako nadziral kar samega sebe.

»Zaključimo lahko, da je ponovni nadzor [notranjega ministrstva] pokazal, da policija usmeritev in obveznih navodil ministrice ni realizirala v zadostnem obsegu, saj so bile ponovno ugotovljene številne nepravilnosti, ki kažejo na nezadostno strokovno znanje kriminalistov mobilnih kriminalističnih oddelkov. Znova pa je bilo ugotovljeno tudi, da nadzor policije nad delom teh enot ni zadosten in učinkovit. Zato glede na zaključke rednega in ponovnega nadzora [notranjega ministrstva] vodstvu policije predlagamo, da resno pristopi tudi k celoviti prenovi sistema kadrovanja, usposabljanja ter organizacije dela mobilnih kriminalističnih oddelkov,« so v zaključku zadnjega poročila zapisali nadzorniki notranjega ministrstva.

Preberite tudi: Odgovorni za sporno delo kriminalistov našel zaposlitev pri ministru

Policija (spet) obljublja ukrepanje

S prošnjo za komentar obeh nadzorov notranjega ministrstva smo se pri Pod črto obrnili na policijo. Sporočili so nam, da je policija na podlagi teh nadzorov »nemudoma pristopila k ukrepom, da se zagotovi dvig strokovnosti in učinkovitosti dela mobilnih kriminalističnih oddelkov v Sloveniji.« Na policiji tako obljubljajo še več usposabljanja kriminalistov in več notranjih policijskih nadzorov nad njihovim delom.

V odzivu pa so na policiji zapisali tudi nekaj nenavadnih odgovorov. Poudarili so, da ugotovitve notranjega ministrstva niso kazale na nezakonitost delovanja kriminalistov. A glede na poročila notranjega ministrstva to ne drži. Kot smo obširno opisali, so na notranjem ministrstvu v primerih izvajanja hišnih preiskav in zasegov droge ugotovili sistematično kršenje predpisov, ki bi lahko med drugim ogrozilo celo poznejše postopke na sodišču.

V policiji so tudi poudarili, da leta 2018 v lastnem nadzoru nad delom mobilnih kriminalističnih oddelkov niso ugotovili večjih nepravilnosti. A kot rečeno, je prav ta nadzor policije notranje ministrstvo ocenilo kot neustreznega.

 

Dokumenti:

Prvi nadzor nad mobilnimi kriminalističnimi oddelki

Drugi nadzor nad mobilnimi kriminalističnimi oddelki

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #mobilni kriminalistični oddelki #policija

Deli zgodbo 2 komentarja



Več iz teme: Nadzor nad delom represivnih organov

Nadzorujemo, ali policija in ostali represivni organu svoje delo opravljajo zakonito in v skladu z etičnimi standardi.

54 prispevkov

Odgovorni za sporno delo kriminalistov našel zaposlitev pri ministru

Nekdanji policist Franci Kregar, odgovoren za hude nepravilnosti pri delu kriminalistov v civilu, dobil zaposlitev na zaupanje v kabinetu notranjega …

Tema: Nadzor nad delom represivnih organov
Članek,

Epizoda 14: Zakaj je treba nadzorovati delo policije?

V prvem letošnjem pogovoru pojasnjujemo, zakaj moramo v demokratičnih družbah nujno nadzirati delovanje represivnih organov.

Tema: Nadzor nad delom represivnih organov, Podcast
Podcast,

2 komentarja

Matjaz Plesnik 24. 4. 2019, 22.32

Pa dobro pa vi ste navadni laiki a vam je jasno, da so ti nadzorniki iz sluzbe DPDVN navadni birokrati, ki se sploh ne spoznajo na delo na terenu. Posledicno pa tudi laično razumejo uradne zaznamke policistov in na koncu skracajo skupaj nekakšno porocilo, ki je na nivoju studenta 2 letnika FVV.

DrMrrr 27. 4. 2019, 10.57

Zakonodaja in policijska pooblastila so pač nekaj takšnega, kar se prilagaja terenu (??!). /toliko glede gornjega komentarja/ V resnici pa je stanje iz edino relevantnega - pravnega vidika strašljivo in skrajno zaskrbljujoče, nadzor pa niti ni zajel vseh PU. Sicer pa dobro opravljeno delo novinarja. -Čestitke!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno