Junija smo objavili zgodbo o policijskem informatorju Dejanu Ornigu, ki je v sodelovanju z dvema kriminalistoma po lastni oceni vdrl v zasebno elektronsko komunikacijo več kot 300 posameznikov. Mesec dni po razkritju policija še kar trdi, da kriminalista nista vedela, na kakšen način Ornig zanju pridobiva podatke. Čeprav je Ornig kriminalistoma v elektronski korespondenci z njima večkrat opisal, kako pridobiva informacije. Kot smo prejšnji mesec še razkrili je vrh policije po opozorilih o Ornigovem početju notranji nadzor izvedel v zelo omejenem obsegu. Zdi se, da je bil namen nadzora namesto zbiranja dokazov o vpletenosti policije pometanje primera pod preprogo. Policija v okviru ugotavljanja dejstev ni govorila niti z Dejanom Ornigom, niti ni vpogledala v korespondenco med kriminalistom in Ornigom, čeprav je to možnost imela. Je pa ministrstvo za notranje zadeve ob razkritjih podcrto.si napovedalo (ponoven) nadzor nad delom policije.

Ostale zgodbe, o katerih smo pisali v juliju:

Invalidi morajo v Sloveniji (pre)živeti pod pragom revščine

Država tistim, ki zaradi invalidnosti ne morejo več delati, pogosto omogoča le životarjenje pod pragom revščine. Med tistimi invalidi, ki še lahko delajo, pa več kot tretjina ne more najti službe.

Zakaj se zdravnikom, ki omogočajo preskakovanje čakalnih vrst, ni treba ničesar bati

Nizke kazni in odsotnost sistematičnega nadzora nad čakalnimi seznami ustvarjata idealen poligon za korupcijo pri preskakovanju čakalnih vrst v zdravstvu.

Javni uslužbenci in funkcionarji, ki so se znašli v nasprotju interesov

V dveh člankih smo objavili še šest primerov javnih uslužbencev in funkcionarjev, ki so po ugotovitvah protikorupcijske komisije zlorabili zaupanje javnosti in javna pooblastila uporabili v lastno dobro ali dobro svojih bližnjih (prvi članek; drugi članek).

RTV Slovenija: za honorarne sodelavce ni bilo denarja, za dodatke k plačam vodilnih pač

Med letoma 2010 in 2013 so vodilni na RTV Slovenija dobili skupno 212.000 evrov dodatka za delovno uspešnost. Obenem pa so s kršitvami zakonodaje izkoriščali delo poceni honorarnih sodelavcev.

Najbolj nevarne ceste na slovenskem

V treh prispevkih smo objavili lokacije in opis nevarnih prometnih točk na državnih cestah na Štajerskem, Koroškem in Prekmurju (prvi članek; drugi članek). Celotno temo o varnosti cest v Sloveniji lahko preberete tukaj.

Ob pripravi novih zgodb in snovanju naše strategije za drugo polovico tega leta smo s Pod črto v začetku julija obiskali tudi kolege v Sarajevu in Beogradu, ki se ukvarjajo s preiskovalnim novinarstvom. Pri svojem delu so tematsko osredotočajo predvsem na področje korupcije in kriminala. O našem delu in potencialnih možnih sodelovanjih v prihodnosti smo se pogovarjali s predstavniki Centra za preiskovalno novinarstvo Srbije (CINS), Mreže za preiskovanje kriminala in korupcije (KRIK) v Beogradu, Centra za preiskovanje novinarstvo v Sarajevu (CIN) in mednarodnega projekta za poročanje o organiziranem kriminalu in korupciji OCCRP.

Za konec objavljamo še podatke o poslovanju podcrto.si v mesecu juliju. Julija nas je z donacijo podprlo podjetje Get. In d. o. o.

Prihodek od donacij bralcev: 423 EUR

Prihodek od donacij podjetij: 300 EUR

Prihodek od prodaje vsebin v so-objavo: 0 EUR

Vložek ustanovitelja: 18.000 EUR

Stroški dela: 6497 EUR

Provizije, davek, administracija in ostalo: 246,77 EUR