Zakaj se zdravnikom, ki omogočajo preskakovanje čakalnih vrst, ni treba ničesar bati

Nizke kazni in odsotnost sistematičnega nadzora nad čakalnimi seznami ustvarjata idealen poligon za korupcijo pri preskakovanju čakalnih vrst v zdravstvu.

V ortopedski bolnišnici Valdoltra so inšpektorji nepravilnosti pri vodenju čakalnih seznamov ugotovili pri kar osmih zdravnikih. Foto: OB Valdoltra
V ortopedski bolnišnici Valdoltra so inšpektorji nepravilnosti pri vodenju čakalnih seznamov ugotovili pri kar osmih zdravnikih. Foto: OB Valdoltra

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je maja 2013 dobila prijavo, da naj bi se v ankaranski Ortopedski bolnišnici Valdoltra izoblikoval prefinjen sistem preskakovanja čakalnih vrst. Nekateri ortopedi, zaposleni v bolnišnici, naj bi načrtno favorizirali tiste paciente, ki so jih pred operacijo v bolnišnici obiskali v zasebni ambulanti. In jim seveda plačali za ta pregled. Ta praksa naj bi bila po navedbah iz prijave razširjena predvsem pri operacijah kolena in kolka.

KPK je januarja 2014 pripravila poročilo, ki je pri nekaterih zdravnikih pokazalo nenavadna odstopanja. Pacienti, ki so pred operacijo v Valdoltri določene zdravnike obiskali v zasebni samoplačniški ambulanti, so bili operacije deležni dvakrat hitreje kot tisti, ki so pregled opravili v javni ambulanti (sodeč po primerjavi mediane obeh tipov pacientov). V Valdoltri so takrat te očitke zavrnili, češ da je prišlo v preiskavi KPK do metodoloških napak.*

Na podlagi poročila KPK so se preiskave v Valdoltri lotili zdravstveni inšpektorji. Zdravstveni inšpektorat je namreč odgovoren za preverjanje pravilnosti vodenja čakalnih seznamov v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in ostalih ambulantah, ki so financirane iz javnega denarja. Tudi inšpektorji so v Valdoltri ugotovili kršitve. Kot je razvidno iz odločb inšpektorata, ki smo jih pridobili z zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja, so marca lani zaradi spornih čakalnih seznamov kazni izrekli kar osmim zdravnikom v Valdoltri.

Najvišjo kazen – 300 evrov – je dobil zdravnik Ervin Skomina. Na vzorcu pregledanih pacientov Skomine so inšpektorji našli tri osebe, ki so z napotnico s stopnjo nujnosti »redno« preskočili paciente, ki so imeli stopnjo nujnosti »hitro«. Na primer: pacient s stopnjo nujnosti »redno« se je na operacijo naročil 24. 12. 2013, operiran pa je bil že tri tedne pozneje, 16. 1. 2014. Primerljivi pacient s stopnjo nujnosti »hitro«, ki je bil na čakalni seznam vpisan 25. 12. 2013, pa je moral na operacijo čakati dva meseca in pol. Obenem je Skomina enega pacienta operiral, čeprav sploh ni bil vpisan v čakalni seznam.

Skomina je bil odgovoren za pravilno vodenje čakalnega seznama pacientov, ki jih bo operiral. V svoj zagovor je inšpektorici povedal, da je povsem mogoče, da so bili nekateri pacienti s stopnjo nujnosti »redno« operirani pred tistimi s stopnjo nujnosti »hitro« – vendar zato, ker je slednjim bolj ustrezal kasnejši termin operacije. Prav tako naj bi Skomina prednostno operiral tiste paciente, ki so imeli največje bolečine.

Inšpektorica zagovora Skomine ni upoštevala. Po zakonu mora zdravnik za vse razloge za premike pacientov po čakalnem seznamu voditi zdravniško dokumentacijo še šest mesecev po zdravniškem posegu. Skomina oziroma bolnišnica Valdoltra pa te dokumentacije inšpekciji nista predložila. Poleg Skomine je kazen v višini 1200 evrov dobila tudi bolnišnica.

Zdravniki v Valdoltri niso edini, pri katerih je inšpekcija med januarjem 2014 in majem letos ugotovila nepravilnosti v čakalnih seznamih. Sodeč po posredovanih odločbah so denarne kazni inšpektorji izrekli skupno 27 zdravnikom, še 24-im pa so izrekli opomine. Kot so nam pojasnili na inšpekciji, izrečejo opomine tistim zdravnikom, ki sicer nimajo popolnoma urejenega čakalnega seznama, a lahko z dokumentacijo dokažejo, da je bil preskok čakalne vrste oziroma prednostna obravnava nekaterih bolnikov upravičena. Kdor tega ne more dokazati, dobi kazen.

kazni cakalni seznami
Vir: zdravstveni inšpektorat

Inšpektorji pri pregledu čakalnih seznamov na operacijo ali pregled po navadi odkrijejo dve nepravilnosti. Bodisi so nekateri pacienti brez razlogov operirani prej kot drugi bodisi zdravniki v čakalni seznam vpišejo le datum naročanja pacienta, ne pa tudi datuma opravljene operacije ali pregleda. V slednjem primeru inšpektorji tako sploh ne morejo preveriti, ali je nek pacient preskočil čakalno vrsto.

Razlogov za preskok čakalne vrste inšpektorji ne ugotavljajo. Ali je šlo pri preskoku za korupcijo, zveze in poznanstva ali pa morda le za birokratsko napako zdravnika, je brez zdravstvene dokumentacije v posameznem primeru praktično nemogoče ugotoviti.

Nizke kazni in omejene pristojnosti

Vodenje čakalnih seznamov je za vsakega zdravnika dodatno birokratsko opravilo. Težava je že v tem, da v državni ni enotnega računalniškega programa za vodenje čakalnih vrst. Posamezni zdravstveni domovi ali bolnišnice imajo lahko za različne zdravstvene posege različne programe. Obenem se nekateri čakalni seznami vodijo ročno. To pa je lahko razlog za nedosledno vodenje seznama. Predvsem v tistih ambulantah, kjer v seznamih ne vodijo datumov opravljene zdravstvene storitve za posamezne paciente, se odpira poligon za korupcijo, se strinja Vera Ovsenek z zdravstvenega inšpektorata.

Inšpektoratu pri nadzoru nad pravilnostjo čakalnih seznamov težave povzroča tudi nenavadna zakonodaja. Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) inšpektorjem daje le tako imenovana prekrškovna pooblastila, ne pa tudi inšpektorskih.

Kaj pomeni ta na videz le birokratska razlika? Pri prekrškovnih pooblastilih lahko inšpektorat ukrepa le na podlagi nekega zunanjega indica o nepravilnostih, pojasni Vera Ovsenek. Na primer po prijavi pacienta ali medijskemu poročanju. Ne more pa sistematično in na lastno pobudo preverjati stanja v različnih ambulantah. Še več – inšpektorji ne morejo ponovno preveriti niti tistega zdravnika, ki so ga že ujeli pri nepravilnostih. Zdravnik tako plača kazen, nato pa lahko že naslednji dan spet vodi nepopoln čakalni seznam ali favorizira določene paciente. Inšpektorat pa lahko njegov čakalni seznam spet preveri le v primeru, da dobi ponovno prijavo nekega pacienta.

Če bi inšpektorat imel tudi tako imenovana inšpekcijska pooblastila, bi se lahko sam odločal, koga bo preverjal. Tako bi lahko na lastno pobudo inšpektorji preverjali najbolj tvegana področja zdravstva in redno preverjali periodične kršitelje.

Ker inšpektorat teh pooblastil trenutno nima, ne more podati ocene, kako razširjena je praksa preskakovanja čakalnih vrst v Sloveniji. Čakalnih seznamov v Sloveniji je po oceni inšpektorata nekaj tisoč ali celo deset tisoč, in iz nekaj prekrškovnih pregledov je nemogoče sklepati, kolikšen odstotek seznamov bi lahko bil sporen.

Druga težava za inšpektorje so izjemno nizke kazni. Kazen za zdravnika, ki vodi nepopoln seznam ali pa je s seznama razvidno preskakovanje vrste, je 100 evrov – oziroma 50 evrov, če jo plača v osmih dneh. »Kaj je enemu zdravnikov plačati 50 evrov kazni?« se zato sprašuje Ovsenek.

Inšpekcija lahko obenem to kazen izreče le za vsak posamezni čakalni seznam in ne za vsako ugotovljeno nepravilnost. Na primer: če inšpektor v enem seznamu ugotovi deset preskokov čakalnih vrst, lahko izreče le 100 evrov, in ne 1000 evrov kazni.

Delo brez učinka

So nizke kazni in le prekrškovna pooblastila za inšpektorje frustrirajoča? »Ne vidimo ravno, da bi bilo naše delo na tem področju plodovito. Raje bi bilo bolj učinkoviti. Kot smo pri inšpekcijskih nadzorih, kjer imaš nato neko zadoščenje, da si nekaj spremenil,« pove Vera Ovsenek.

Za bolj učinkovito delo inšpektorjev bi morali spremeniti zakon o pacientovih pravicah. A ta je v postopku spreminjanja že leta, pove Ovsenek. Na ministrstvo za zdravje smo se zato obrnili z vprašanjem, ali se zavedajo težav inšpektorata pri preverjanju čakalnih seznamov. »Tudi zaradi olajšanja prekrškovnemu organu pri vodenju postopkov je ministrstvo pristopilo k spremembi  Zakona o pacientovih pravicah,« so nam odgovorili z ministrstva.« Nov zakon bo po pojasnilih ministrstva uvedel nove prekrške za zdravnike, obenem pa bo uredil tudi inšpekcijski nadzor nad čakalnimi seznami. Zakon bodo po zagotovilih ministrstva pripravili do konca letošnjega leta.

Do takrat pa se lahko inšpektorat zanaša le na paciente in medije, da mu bodo poročali o domnevnih nepravilnostih. Po zakonu ima sicer pacient, ki je uvrščen na nek čakalni seznam, pravico dvakrat na mesec vpogledati v ta čakalni seznam. Tako lahko preveri, ali ga ni mogoče kdo drug neupravičeno prehitel. Pacienti se po ocenah inšpektorata tega tudi vedno bolj zavedajo in vpogledujejo v sezname.

Ob sumu na nepravilnosti se lahko pacient obrne na inšpektorat. A tu naleti na novo oviro: prijave ne more podati anonimno. Ker inšpektorat nima inšpekcijskih pooblastil, lahko v posameznem primeru preveri le pravilnost obravnave prijavitelja. A pacienti se po navadi nočejo zameriti zdravniku, ki jih bo nato obravnaval. »Če pacient poda prijavo, ki je anonimna, ne moremo ugotoviti prekrška, ker ne vemo, kje naj pacienta iščemo. Kje je bil uvrščen, kako je bil uvrščen na seznam. Anonimna prijava ne pride v poštev, če pa daš podatke, je pa to malo manj privlačno, ker bo zdravnik vedel, kateri pacient je dal prijavo. In pacient mora iti nato k temu zdravniku [na obravnavo]. Nemogoče je varovati vir prijave, ko gre za prekršek. Če pa bi imeli inšpekcijski nadzor, pa bi lahko šli okoli tega,« pove Vera Ovsenek.

*Opomba: Soavtor tega članka Anže Voh Boštic je v času svoje zaposlitve na KPK sodeloval pri pripravi poročila o Valdoltri.

 

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 6 komentarjev



Več iz teme: Inšpekcijski vpisniki

Na podlagi vpisnikov inšpekcij sistematično ugotavljamo, katera podjetja in javne službe so najhujši kršitelji slovenske zakonodaje.

38 prispevkov

Electa in Damijan Janković osumljena utaje 244.000 evrov davka

Damijan Janković naj bi kot direktor Electe inženiringa davek utajil s fiktivnim računom in napačnim obračunavanjem davka na dodano vrednost.

Tema: Inšpekcijski vpisniki
Članek,

Na Mali Sevi ob Bužekijanu nasedel tudi Taxgroup bratov Šešok

Taxgroup je leta 2007 ob zloglasni kmetiji Bužekijan na nenavaden način za kar 566.000 evrov kupil 12.700 kvadratnih metrov kmetijskih …

Tema: Inšpekcijski vpisniki
Članek,

6 komentarjev

Ana 28. 7. 2016, 10.44

Konkretno poznam nekaj zdravnikov in bi jih konkretne kazni mogoče streznile, nekateri so zdravniki le na papirju.

Barbara 29. 7. 2016, 22.09

Iz prve roke lahko povem, da večinoma v bolnišnicah zdravniki sploh ne vejo, kdo je na čakalni listi - izvid narekujejo v diktafon, nato pa ga natipka administratorka, ki pacienta tudi vpiše v računalnik na čakalno listo. Seveda občasno zdravnik koga favorizira, največkrat pa naroči, naj dobi "prvi možni termin". Precej bolje je imeti "veze in poznanstva" z administratorkami ...

Gašper 29. 7. 2016, 22.16

Se strinjam z napisanim. Naj pa pa omenim še dva primera, ki sta tukaj izpuščena in bi jih bilo pametno raziskati:

1. Država določa čakalne vrste in zdravnike, ki jih želijo zmanjšati, pod "sumom korupcije" kaznuje z denarno globo. Če je npr. za neko operacijo predpisana čakalna doba 3 mesece in te zdravnik operira po 2 mesecih čakanja, dobi avtomatsko globo on in ustanova kjer dela. In to ne glede na to ali ima paciente ali ne.

2. Če pacient, ki čaka na neko operacijo zboli, npr. oroški ORL. Za te operacije moraš biti popolnoma zdrav, brez najmanšega smrkanja. In v sezoni grip in prehladov se zgodi, da več kot pol pacientov odpade. Tukaj bi verjetno morali vse paciente, ki so na čakalni vrsti prednaročit, kar je praktično nemogoče. Če zdravnik vpokliče koga drugega je v prekršku.

Dejan 30. 7. 2016, 15.37

Zakonodaja ne in nikoli ne bo sledila stroki in terenu - zakaj, že omenjeno zgoraj.

Ko bodo programi bolje financirani in čakalne dobe posledično ne bodo tako absurdno dolge, tudi favoriziranja znancev ne bo toliko.

Marija 2. 8. 2016, 15.12

Želel bi si, da bi pripravili kakšen prispevek o zobozdravnikih. V Ljubljani je nemogoče dobiti zobozdravnika v javnem zdravstvu (še težje specialista parodontologa), ker so čakalne dobe okoli enega leta ali dlje, čeprav na spletni strani zavarovalnice drugače piše. Da bi se človek vozil drugam, bi moral imeti prevoz in denar.

Vili 29. 8. 2016, 20.21

Mariji dam zelo prav. Najbolje bi bilo raziskati namero direktorja ZD Ljubljana g. Dolška, ki želi v ZD nametiti samo še koncesionarje zobozdtravnike. Naj se kdo ukvarja z javnim interesom oz, naj se zagotavlja solidarnost, kar pomeni, da morjo biti zobozdravniške storitve zagotovljene ladim do 25 in starim nad 60 let, vsi ostali pa k privatnikom, če želijo imeti keramične zobe. Naj se že enkrat določi. da privatno nima kaj iskati v polju javnega, ne pa da bodo privatniki zavladali v javnem ( plačanem in zgrajenim z javnim denarjem ). Če Zdolšek ni sposoben razvijati javnega zobozdravstva, naj spakira, kraja pa mora biti sankcionirana in to privatizacija javnega vsekakor je.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno