Najbolj nevarne ceste na Koroškem in mariborskem

Nevarni odseki na Koroškem in mariborskem so: Otiški vrh – Slovenj Gradec; Radlje – Brezno; Slovenska Bistrica – Pragersko; in Slivnica – Slovenska Bistrica.

V dozdajšnjih člankih smo vam predstavili nevarne točke na cestnih odsekih državnih cest na Gorenjskem in na območju Ljubljane, na Dolenjskem, na Primorskem in Goriškem ter v Zasavju in na Celjskem kjer se je po podatkih Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) zgodilo veliko prometnih nesreč. Tokrat vam predstavljamo štiri nevarne točke na Koroškem in mariborskem.

V začetku letošnjega leta smo od DRSI pridobili podatke o točkah na državnih cestah, na katerih se zgodi veliko število prometnih nesreč. Z našo analizo podatkov smo našli nekaj več kot 30 takšnih točk, na katerih je za nesreče krivo tudi stanje ceste in njene okolice. Namen naših člankov je dvojen. Po eni strani želimo voznike in ostale udeležence v prometu opozoriti, kje naj bodo še posebej pozorni. Po drugi strani pa želimo z informacijami o lokaciji in pomanjkljivostih na naših cestah seznaniti lokalne skupnosti in ostale zainteresirane družbene skupine, ki lahko na podlagi teh informacij od odgovornih zahtevajo ureditev cest. V ta namen smo od DRSI za vsako nevarno točko pridobili informacije, kako in kdaj bodo ukrepali.

Otiški vrh – Slovenj Gradec


V štirikrakem krožišču, ki se nahaja izven naselja, se stikata državna cesta G1-4, ki povezuje Dravograd, preko Otiškega Vrha, Slovenj Gradca in Velenja z Arjo vasjo, ter državna cesta G2-112, ki povezuje križišče preko mostu čez reko Mežo z Ravnami in naprej z mejnim prehodom Holmec. Četrti krak predstavlja dovoz oziroma slepo ulico, ki vodi do trgovskega centra. Tik pred krožiščem, v krivini, pa se na odsek priključi še dovoz trgovine Dipo s parkiriščem. Kraki krožišča so opremljeni s semaforji, ki pa niso aktivirani. Krožišče je prometno zelo obremenjeno in preozko za vožnjo tovornih vozil, vidne pa so tudi poškodbe na vozišču. Prav tako na odseku v krivini pred križanjem ceste z železniško progo pogosto prihaja do padcev motoristov.

Zračni posnetek kritičnega krožišča. Foto: DRSI
Zračni posnetek kritičnega krožišča. Foto: DRSI

Na tem odseku se je med leti 2012 in 2014 zgodilo 18 prometnih nesreč. Pri sedmih nesrečah so se udeleženci lažje poškodovali. Največ nesreč je nastalo zaradi nepravilne strani oziroma smeri vožnje in neprilagojene hitrosti. Prevladujejo predvsem oplaženja, bočna trčenja, naletna trčenja ter trčenja v objekt. Pri štirih nesrečah je bilo vozišče mokro, pri dveh spolzko in pri eni sneženo in nespluženo.

Pogled iz krožišča proti odseku Otiški Vrh – Slovenj Gradec (križanje ceste z železniško progo). Foto: DRSI
Pogled iz krožišča proti odseku Otiški Vrh – Slovenj Gradec (križanje ceste z železniško progo). Foto: DRSI

DRSI kot kratkoročni ukrep za letošnje leto na tem odseku predlaga preveritev možnost razširitve voznega pasu zaradi vožnje tovornjakov, medtem ko srednjeročni ukrep v prihodnjem letu predvideva preplastitev drsnega vozišča, ki naj bi zmanjšal število nesreč.

Radlje – Brezno


V tem trikrakem križišču, ki se nahaja izven naselja, se stikata dve cesti. Prometno obremenjena prednostna cesta G1-1 povezuje Dravograd preko Radelj z Mariborom, neprednostna cesta R3-704 pa do Podvelke oziroma Ribniške koče poteka prek mostu čez reko Dravo. V trikrako križišče se priključuje tudi makadamska pot, ki vodi do čistilne naprave za avtobusnim postajališčem. Hitrosti na glavni smeri so, kljub meritvam hitrosti, pogosto prekoračene, vozišče je na nekaterih delih poškodovano, voznike pri vožnji iz smeri Maribora proti Dravogradu pa lahko ovira tudi bleščanje sonca.

Zračni posnetek križišča. Foto: DRSI
Zračni posnetek križišča. Foto: DRSI

Na tem kraku so se zgodile štiri prometne nesreče. V treh nesrečah so bili udeleženci lažje telesno poškodovani, v eni pa huje. Dve nesreči sta se zgodili, ko je osebno vozilo pri zavijanju z mostu levo proti Radljam izsililo nasproti vozeče vozilo, ki je pravilno pripeljalo po glavni smeri. Prišlo je do čelnega trčenja. Ena nesreča se je zgodila na glavni smeri iz Radelj proti Mariboru pred križiščem, ker tovorno vozilo ni bilo tehnično izpravno. Prišlo je do odvitja vijakov, pnevmatika se je zakotalila in trčila v ograjo,voznik, ki je bil v nesreči lažje poškodovan, pa je na mokrem vozišču izgubil oblast nad tovornim vozilom. Ena nesreča pa se je zgodila, ko je na glavni smeri pred križiščem potekalo delo na cesti in je promet potekal izmenično enosmerno. Povzročitelj je vozil osebno vozilo iz smeri Maribora proti Dravogradu in zaradi prevelike hitrosti ni mogel pravočasno ustaviti pred semaforjem, kjer je že stalo tovorno vozilo. Osebni avto se je zagozdil pod tovornjak, alkohorizirani voznik pa je v tej prometni nesreči utrpel hude telesne poškodbe.

Pogled s stranske smeri proti nevarnemu odseku (preglednost v levi smeri). Foto: DRSI
Pogled s stranske smeri proti nevarnemu odseku (preglednost v levi smeri). Foto: DRSI

Nizkocenovni oziroma kratkoročni predlog možnih ukrepov za izboljšanje prometne varnosti na križišču Radlje-Brezno v letošnjem letu zajema obnovo talne signalizacije na območju prehoda za pešce, postavitev zvočnih zavor in podaljšanje neprekinjene ločilne črte na kritičnem cestnem kraku. DRSI kot dolgoročni ukrep predvideva tudi izvedbo rekonstrukcije križišča, toda ker gre za drag ukrep, Direkcija RS za infrastrukturo natančnega datuma izvedbe ne more podati.

Slovenska Bistrica – Pragersko


Naslednjo kritično točko predstavlja trikrako križišče, ki se nahaja na cesti G1-2, ki poteka od avtocestnega priključka Slovenska Bistrica, preko Ptuja, do Ormoža in naprej do mednarodnega mejnega prehoda Središče ob Dravi. Na glavno cesto se priključuje tudi lokalna cesta, ki vodi do naselij Leskovec in Stari Log. Cesta, ki dopušča visoke hitrosti, je prometno obremenjena, veliko pa je tudi tovornega prometa. Vozišče je poškodovano, vidne so razpoke, ki so še posebej izrazite na sredini vozišča, cesto pa na obravnavanem območju pogosto prečka tudi divjad.

Pogled na potek ceste v smeri proti Slovenski Bistrici. Foto: DRSI
Pogled na potek ceste v smeri proti Slovenski Bistrici. Foto: DRSI

V tem križišču se je med leti 2012 in 2014 zgodilo 10 prometnih nesreč. Pri eni je prišlo do hudih telesnih poškodb, pri dveh pa do lažjih. Pri nesreči s hudimi telesnimi poškodbami je bil povzročitelj pod vplivom alkohola in mamil, pri treh nesrečah je prišlo do povoženja živali, tri nesreče pa so se zgodile na območju makadamskega parkirišča, kjer je prišlo do naletnih trčenj v vozila, ki so zavijala na makadamsko parkirišče.

Trikrako križišče, ki se nahaja na cesti G1-2, ki poteka od avtocestnega priključka Slovenska Bistrica, preko Ptuja, do Ormoža in naprej do mednarodnega mejnega prehoda Središče ob Dravi. Foto: DRSI
Trikrako križišče, ki se nahaja na cesti G1-2, ki poteka od avtocestnega priključka Slovenska Bistrica, preko Ptuja, do Ormoža in naprej do mednarodnega mejnega prehoda Središče ob Dravi. Foto: DRSI

Marca 2015 je bila na območju križišča znižana dovoljena hitrost iz 90 km/h na 70 km/h, kljub temu pa DRSI v letošnjem letu predvideva še dva kratkoročna ukrepa. Postavitev prometnega znaka »omejitev hitrosti« na odseku Slovenska Bistrica – Pragersko v smeri stacionaže in nasprotni smeri stacionaže, ter dodatek dopolnilne table že obstoječemu prometnemu znaku »divjad na cesti«. Postavitev odvračal za preprečevanje trkov vozil z divjadjo, ki predstavlja srednjeročni ukrep, naj bi bil realiziran prihodnje leto, medtem ko DRSI v prihodnjih letih obljublja tudi izvedbo rekonstrukcije ter ureditev prometne signalizacije in prometne opreme na daljšem potezu omenjene državne ceste, vključno z izboljšanjem zaznavnosti križišča.

Slivnica – Slovenska Bistrica


Zadnja točka predzadnjega sklopa nevarnih točk zajema štirikrako in prometno obremenjeno semaforizirano križišče, ki se nahaja izven naselja in kjer se stikajo tri regionalne ceste. Prednostna cesta R2-430 povezuje Maribor preko Slovenske Bistrice s Slovenskimi Konjicami in naprej s Celjem. Cesta R3-711 povezuje križišče z Račami in naprej s Kidričevim, medtem ko cesta RT-935 povezuje križišče z Arehom na Mariborskem Pohorju. Problem predstavljajo levi zavijalci v križišču, ki nimajo urejene podaljšane ali samostojne faze, krmilni program semaforiziranega križišča pa se ne prilagaja dejanskim prometnim tokovom. Čeprav je hitrost na prednostni cesti v območju križišča omejena na 60 km/h, cesta omogoča visoke hitrosti. Poleg že omenjenih problemov, je vozišče na nekaterih delih tudi lokalno poškodovano, vidne so razpoke vozišča in ponekod udarne jame.

Pogled na križišče z glavne smeri. Foto: DRSI
Pogled na križišče z glavne smeri. Foto: DRSI

V tem štirikrakem križišču se je v štirih letih zgodilo devet prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih kar 23 ljudi. V šestih prometnih nesrečah so bili udeleženci lažje poškodovani, v eni prometni nesreči pa so se hudo poškodovali. Največkrat so se nesreče zgodile zaradi neustrezne varnostne razdalje.

Med šestimi nesrečami, ki so jih obravnavali policisti, jih je pet takšnih, ki so tipične za križišče. Trikrat je prišlo do naletnega trčenja v vozilo, ki se je zaradi rdeče luči na semaforju ustavilo, dvakrat pa do vožnje skozi rdečo luč, zaradi česar je prišlo do bočnega trčenja. Ena nesreča se je zgodila, ko je s tovornega vozila padel kamen in oplazil nasproti vozeče vozilo, pri eni nesreči je neznani povzročitelj poškodoval semafor, nesreča, v kateri je bil pešec hudo telesno poškodovan, pa se je zgodila, ko je pešec hodil po vozišču in ga voznik zaradi teme ni opazil in ga je povozil.

Pogled na križišče s stranske smeri. Foto: DRSI
Pogled na križišče s stranske smeri. Foto: DRSI

Z vidika izboljšanja prepustnosti križišča bi bilo smiselno križišče preurediti v krožišče, kratkoročni predlog možnih ukrepov za izboljšanje prometne varnosti pa v letu 2016 predvideva označitev optičnih zavor pred križiščem na vseh krakih. Srednjeročni plan, ki ga DRSI predvideva za prihodnje leto, je ureditev začasnega montažnega krožišča, medtem ko dolgoročni ukrep v prihodnjih letih predvideva izgradnjo krožnega križišča.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev