Najbolj nevarne ceste na Goriškem in Primorskem

Nevarni cestni odseki na Goriškem in Primorskem so: Solkan – Most čez Sočo, Solkan – Lokve, Spodnja Idrija – Godovič, Štanjel – Dutovlje, Starod – Podgrad, priključek Bertoki - hitra cesta H5, Bertoki – Gračišče, ter priključek Koper – center.

V prvih dveh člankih smo vam predstavili nevarne točke na cestnih odsekih državnih cest na Gorenjskem, na območju Ljubljane in na Dolenjskem, kjer se je po podatkih Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) zgodilo veliko prometnih nesreč.. Tokrat vam predstavljamo novih sedem nevarnih točk na Goriškem in Primorskem, kjer se je med leti 2012 in 2014 zgodilo petdeset prometnih nesreč, od tega štiriindvajset s poškodbami.

V začetku letošnjega leta smo od DRSI pridobili podatke o točkah na državnih cestah, na katerih se zgodi veliko število prometnih nesreč. Z našo analizo podatkov smo našli nekaj več kot 30 takšnih točk, na katerih je za nesreče krivo tudi stanje ceste in njene okolice. Namen naših člankov je dvojen. Po eni strani želimo voznike in ostale udeležence v prometu opozoriti, kje naj bodo še posebej pozorni. Po drugi strani pa želimo z informacijami o lokaciji in pomanjkljivostih na naših cestah seznaniti lokalne skupnosti in ostale zainteresirane družbene skupine, ki lahko na podlagi teh informacij od odgovornih zahtevajo ureditev cest. V ta namen smo od DRSI za vsako nevarno točko pridobili informacije, kako in kdaj bodo ukrepali.

Solkan – Most čez Sočo


Prva nevarna Goriška cestna točka leži v štirikrakem semaforiziranem križišču, v katerem se na glavno cesto G2-103, ki predstavlja glavno prometno povezavo Zgornje Soške doline z Novo Gorico, priključujeta regionalni cesti R2-402 in R3-608. Križišče se nahaja izven naselja v neposredni bližini Solkana, cesta pa dopušča visoke hitrosti. V križišču ni nivojskih površin za pešce in kolesarje, urejen pa je podhod za pešce. Pasovi za voznike, ki zavijajo levo, so urejeni na treh krakih križišča. Vozniki, ki zavijajo levo na na glavni cesti v obeh smereh zaradi čakajočih levih zavijalcev na nasprotni strani in preostalih vozil v križišču, slabše zaznajo naravnost vozeča vozila, ki pogosto ne upoštevajo dovoljene hitrosti. Preglednost pri zavijanju levo na cesti je zmanjšana tudi zaradi poteka ceste v krivini. K povečanju nevarnosti na tem cestnem odseku pripomorejo vzdolžne in prečne razpoke, pred križiščem pa se pojavlja tudi luščenje asfalta.

Zračni posnetek križišča, kjer se na glavno cesto G2-103 priključujeta cesti R2-402 in R3-608. Cesta G2-103 predstavlja glavno prometno povezavo Zgornje Soške doline z Novo Gorico. Cesta R2-402 povezuje Goriška Brda s Solkanom, cesta R3-608 povezuje Solkan (Novo Gorico), čez planoto Banjšice, s Čepovanom. Foto: DRSI
Zračni posnetek križišča, kjer se na glavno cesto G2-103 priključujeta cesti R2-402 in R3-608. Cesta G2-103 predstavlja glavno prometno povezavo Zgornje Soške doline z Novo Gorico. Cesta R2-402 povezuje Goriška Brda s Solkanom, cesta R3-608 povezuje Solkan (Novo Gorico), čez planoto Banjšice, s Čepovanom. Foto: DRSI

V tem križišču se je med leti 2012 in 2014 zgodilo 11 nesreč, v katerih je bilo udeleženih 26 ljudi. Štiri nesreče so se končale z lažjimi poškodbami, v eni nesreči, kjer je voznik povozil pešca, ki je prečkal cesto izven predvidenih površin, pa je bil pešec hudo poškodovan.

Glavni vzrok za nastanek nesreč na tej točki je neupoštevanje pravil o prednosti. Pri petih nesrečah je prišlo do čelnega, pri treh do bočnega, pri dveh pa do naletnega trčenja. Pri treh nesrečah je bilo vozišče mokro, pri eni prometni nesreči pa spolzko.

Pogled na križišče z odseka Plave - Solkan. Foto: DRSI
Pogled na križišče z odseka Plave – Solkan. Foto: DRSI

Omenjeno križišče je bilo kot problematično zabeleženo že leta 2009. Čeprav je bila leto kasneje izdelana podrobna prometno varnostna analiza križišča, v kateri je bila predlagana in izvedena sprememba krmilnega programa v križišču, pa je število nesreč na tem odseku glede na prometno obremenitev še vedno previsoko.

Nizkocenovni oziroma kratkoročni ukrepi za izboljšnje varnosti, ki jih za letošnje leto predlaga DRSI, predvidevajo postavitev zvočnih ali označitev optičnih zavor na odseku Solkan – Nova Gorica (Kromberk) in odseku Plave – Solkan. V naslednjem letu kot srednjeročni ukrep predlagajo izdelavo prometno varnostne analize, kapacitetno preveritev križišča z možnostjo spremembe krmilnega programa semaforjev in vzpostavitvijo posebne faze za leve zavijalce na glavni cesti v obeh smereh. Dolgoročni ukrepi, za katere pa DRSI zaradi zahtevnosti ne more potrditi točnega časovnega okvirja izvedbe, pa predvidevajo ureditev krožnega križišča in izvedbo rekonstrukcije ter ureditev prometne signalizacije in prometne opreme na omenjeni državni cesti.

Solkan – Lokve


Nedaleč stran od prejšnjega kritičnega cestnega odseka so policisti zabeležili še eno točko, kjer se prometne nesreče pojavljajo zelo pogosto. Gre za manjše štirikrako križišče, ki se nahaja v bližini naselja Ravnica na cesti R3-608, ki povezuje Solkan (Novo Gorico), čez planoto Banjšice in Čepovanom. Na omenjeno regionalno cesto se navezujta lokalni cesti, ki vodita do naselja Grgar (severni krak) in Ravnica (južni krak). Preglednost pri vključevanju na regionalno cesto je zmanjšana iz smeri Ravnice zaradi rastja ob cesti v obeh smereh, prav tako pa preglednost pri vključevanju na regionalno cesto v smeri proti Solkanu ovira drevo v križišču. Vozišče je zelo poškodovano, vidne so vzdolžne in prečne razpoke ter lokalne deformacije.

Zračni posnetek nevarnega križišča. Foto: DRSI
Zračni posnetek nevarnega križišča. Foto: DRSI

V tem križišču so se v štirih letih zgodile tri prometne nesreče s poškodbami, v katerih je bilo udeleženih sedem ljudi. Dve nesreči sta nastali zaradi neupoštevanja pravil o prednosti, ena pa zaradi neprilagojene hitrosti. Prav tako je bilo pri eni nesreči vozišče mokro.

Pri prvi nesreči je voznik pri zavijanju desno v smeri proti Solkanu iz lokalne ceste spregledal vozilo, ki je pripeljalo po regionalni cesti. Pri drugi nesreči je voznik pri vožnji iz smeri Grgarja proti Ravnici na mokrem vozišču izsilil prednost vozniku, ki je na regionalni cesti vozil naravnost proti Lokvam, medtem ko je pri zadnji nesreči je voznik pri vožnji proti Lokvam pri prehitevanju oplazil kolesarja, ki je želel v križišču zaviti levo.

Slaba preglednost pri vključevanju na regionalno cesto s smeri Ravnice (pogled v smeri proti Lokvam). Foto: DRSI
Slaba preglednost pri vključevanju na regionalno cesto s smeri Ravnice (pogled v smeri proti Lokvam). Foto: DRSI

Za letošnje leto DRSI obljublja dva kratkoročna ukrepa za izboljšanje varnosti na tem odseku. To sta postavitev prometnih ogledal za izboljšanje preglednosti pri vključevanju z lokalne ceste iz smeri Ravnice, in posek vegetacije na območju križišča za izboljšanje preglednosti pri vključevanju na prednostno cesto. Kot srednjeročni ukrep za prihodnje leto DRSI predvideva preplastitev poškodovanega in drsnega vozišča na območju križišča, medtem ko je dolgoročni načrt izdelava projektne dokumentacije rekonstrukcije odseka državne ceste s semaforizacijo ter izvedba rekonstrukcije ter ureditev prometne signalizacije in prometne opreme. Ker gre za kompleksno rekonstrukcijo in večje finančne vložke, ki zahtevajo večletno financiranje, DRSI ne more zagotoviti točnega datuma rekonstrukcije te državne ceste.

Spodnja Idrija – Godovič


Nevarna točka se nahaja izven naselja na glavni cesti G2-102, ki povezuje Zgornjo Posočje z Osrednjo Slovenijo in avtocesto A1 prek Logatca. Cesto na eni strani omejuje reka Zala, kjer je postavljena jeklena varnostna ograja, na drugi strani pa cesto omejuje strmo pobočje. Ker cesta teče po osojni legi, je lahko vozišče pogosto vlažno, pozimi pa poledenelo. Veliko težavo na tem odseku predstavlja tudi padajoče kamenje, na vozišču pa so vidne manjše poškodbe.

Zračni posnetek nevarnega območja. Foto: DRSI
Zračni posnetek nevarnega območja. Foto: DRSI

Na tej točki se je zgodilo sedem prometnih nesreč. V dveh so bili udeleženci hudo poškodovani, medtem ko so v eni prometni nesreči udeleženci utrpeli lahke telesne poškodbe. Pri prvi nesreči je prišlo do povoženja kamenja, pri drugi nesreči, ki se je zgodila leta 2012, pa je prišlo do oplaženja dveh vozil pri prehitevanju na območju, kjer je urejen prehitevalni pas. Pri edini nesreči iz leta 2013 je voznik osebnega vozila opazil kamenje na cesti in pri tem ustavil vozilo, voznik za njim pa je zaradi neustrezne varnostne razdalje na mokrem vozišču naletno trčil. Leta 2014 so se zgodile štiri prometne nesreče. Pri prvi nesreči iz leta 2014 je alkohorizirani voznik pri vožnji iz smeri Idrije proti Godoviču pri prehodu iz ostrega desnega ovinka v levo krivino zapeljal na nasprotni pas in čelno trčil v osebno vozilo. V nesreči je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe. V drugi nesreči iz leta 2014 je voznik na območju desne krivine zapeljal čez dvojno neprekinjeno črto in zaradi neprilagojene hitrosti bočno trčil v nasproti vozeče vozilo. V tej nesreči je bil en človek hudo poškodovan, medtem ko je pri nesreči z lažjimi telesnimi poškodbami alkoholizirani voznik na območju ostrega desnega ovinka zaradi neprilagojene hitrosti trčil v robnik, pri tem pa je prišlo do prevrnitve vozila. Pri zadnji nesreči iz leta 2014 je prišlo do oplaženja tovornega in osebnega vozila pri prehitevanju.

Pogled na potek ceste v smeri proti Godoviču. Foto: DRSI
Pogled na potek ceste v smeri proti Godoviču. Foto: DRSI

Na obravnavanem območju je potrebno predvsem zagotoviti ustrezno zaščito vozil pred padajočim kamenjem, DRSI pa na tem kraku državne ceste v letu 2017 predvideva tudi srednjeročni ukrep, in sicer izdelavo prometno-varnostne analize ter izvedbo ukrepov izboljšanja zaznavnosti prometne ureditve.

Štanjel – Dutovlje


Vozišče nevarnega cestnega odseka, ki preko Štanjela in Dutovelj povezuje Novo Gorico s Sežano, je poškodovano, vidne pa so vzdolžne in prečne razpoke. Na tej državni cesti se nahaja manjše trikrako križišče, na katerega opozarja prometna signalizacija. Kljub temu se je tukaj zgodilo šest nesreč, v katerih je bilo udeleženih sedem ljudi.

Pogled na levo krivino v smeri proti Štanjelu. Foto: DRSI
Pogled na levo krivino v smeri proti Štanjelu. Foto: DRSI

Pri eni nesreči je prišlo do hudih telesnih poškodb, v štirih prometnih nesrečah pa so se udeleženci lažje poškodovali. Tri nesreče na območju krivine so nastale zaradi vožnje preblizu roba vozišča. Od tega dve v smeri proti Dutovljam, ena pa v smeri proti Štanjelu. Leto 2013 je zaznamovala prometna nesreča, v kateri je voznik za krivino (pri vožnji v smeri proti Dutovljam) zapeljal na makadamsko nišo in pri tem trčil v betonski smetnjak in drevo ter se hudo poškodoval. Druga nesreča, ki se je zgodila istega leta, pa se je zgodila ob trčenju v kamnito ograjo nadvoza čez železniško progo. Čeprav je bila istega leta postavljena prometna signalizacija, ki opozarja na križišče, tam pa je tudi prometno ogledalo za izboljšanje preglednosti pri vključevanju na prednostno cesto, se je leto kasneje zgodila prometna nesreča, ki je nastala zaradi izsiljevanja prednosti v križišču.

Območje za krivino, v ozadju nadvoz čez železniško progo. Foto: DRSI
Območje za krivino, v ozadju nadvoz čez železniško progo. Foto: DRSI

Doslej so na tem nevarnem sestnem odseku postavili prometne znake in prometno ogledalo, DRSI pa v letu 2017 predvideva tudi preplastitev poškodovanega in drsnega vozišča, vključno z ureditvijo prometne signalizacije in prometne opreme na tej državni cesti. Kot dologročni ukrep DRSI v prihodnjih letih predvideva izvedbo rekonstrukcije ceste.

Starod – Podgrad


Naslednja kritična točka, ki vam jo predstavljamo v tokratnem članku, se nahaja na cesti, ki preko Kozine in Podgrada povezuje Italijo s Hrvaško. Na cesti je veliko tranzitnega prometa čez Slovenijo, zlasti v času poletne turistične sezone, veliko pa je tudi tovornih vozil, ki vozijo v smeri Reškega pristanišča. Ker je vozišče v zelo slabem stanju, vidne so namreč kolesnice in večji posedi vozišča ter globoke razpoke, je na celotnem obravnavanem območju prepovedano prehitevanje. Na tej cesti je nevarna predvsem S-krivina, možnost prometnih nesreč pa povečujeta tudi spolzko vozišče in kamenje, ki pada z desne strani.

Pogled na levo krivino v smeri proti Starodu. Foto: DRSI
Pogled na levo krivino v smeri proti Starodu. Foto: DRSI

Policisti so na tej cesti med leti 2012 in 2014 zabeležili osem prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih enajst ljudi. Pri eni nesreči je prišlo do hudih telesnih poškodb, v petih prometnih nesrečah pa so se udeležnci lažje poškodovali. Vse nesreče so se zgodile pri vožnji v smeri proti Podgradu, najbolj pogost vzrok za nastanek nesreč je bila neprilagojena hitrost. Pri štirih nesrečah je prišlo do prevrnitve vozila, pri treh nesrečah je bilo vozišče mokro, pri treh spolzko, pri eni pa sneženo-pluženo.

Pogled na desno krivino v smeri proti Podgradu. Foto: DRSI
Pogled na desno krivino v smeri proti Podgradu, kjer se je zgodilo šest prometnih nesreč. Foto: DRSI

Da bi se število nesreč na tej cesti zmanjšalo, so bile aprila 2014 postavljene obojestranske table za usmerjanje na območju leve krivine in na območju desne krivine. Postavljen je bil tudi prometni znak, ki opozarja dvojni ovinek ali več zaporednih ovinkov, ter dopolnilna tabla, ki opozarja na spolzko vozišče.

Srednjeročni ukrepi, ki naj bi bili izvedeni v prihodnjem letu, predvidevajo preplastitev poškodovanega in lokalno drsnega vozišča vsaj na območju S-krivine ter ureditev prometne signalizacije in prometne opreme na državni cesti. Aktivnosti izvedbe rekonstrukcije in novogradnje odsekov, ki jih predvidevajo dolgoročni ukrepi, zajemajo rekonstrukcijo krivine ter ureditev prometne signalizacije in prometne opreme. Ker gre za visokocenovni ukrep, DRSI ne more podati natančnega datuma izvedbe.

Priključek Bertoki, HC-H5 in Bertoki – Gračišče


Gostota prometa v križišču, ki združuje vpadnico v Koper, priključek na hitro cesto H5 Bertoki in cesto R3-625, ki poteka od avtocestnega priključka Bertoki do Gračišča, je velika. Veliko je tovornih vozil, saj preko križišča poteka celoten cestni tovorni promet za Luko Koper. V neposredni bližini križišča se nahaja priključek do bližnjih stanovanjskih objektov in po katerem poteka tudi turistična kolesarska pot Parenzana. Preglednost pri vključevanju na prednostno cesto je dobra, desnim zavijalcem pa pri vključevanju na prednostno cesto preglednost ovirajo vozniki, ki zavijajo levo v križišče. Preglednost pri vključevanju na prednostno cesto iz bližnjega dovoza zmanjšuje tudi prometna signalizacija in prometna oprema. Vozišče je poškodovano in lokalno drsno, vidne so vzdolžne in prečne razpoke, zaradi vožnje tovornih vozil pa so poškodovani tudi robniki sredinskega prometnega otoka na priključku Bertoki.

Zračni posnetek križišča. Foto: DRSI
Zračni posnetek križišča. Foto: DRSI

Ker je cesta na tem delu zelo prometna, pogosto prihaja do nesreč. Med leti 2012 in 2014 se jih je zgodilo osem. Najbolj pogost vzrok za nastanek nesreč je bil premik z vozilom, pri dveh nesrečah pa je prišlo do trčenja zaradi neupoštevanja pravil o prednosti in neustrezne varnostne razdalje. V križišču so najbolj pogosta naletna trčenja v vozila, ki se vključujejo na prednostno cesto s hitre ceste.

Preglednost pri vključevanju na prednostno cesto (pogled v smeri proti Bertokom). Foto: DRSI
Preglednost pri vključevanju na prednostno cesto (pogled v smeri proti Bertokom). Foto: DRSI

Policisti so ugotovili, da območje potrebuje izboljšave, predvsem z vidika preventive. DRSI pa za letošnje leto predlaga dva kratkoročna ukrepa. In sicer prestavitev prometnega znaka »ime naselja« na lokalno cesto pred nadvozom čez železniško progo, ter postavitev prometnega znaka »ime naselja« in prometnega znaka »konec naselja« na odsek Priključek Bertoki. V letu 2017 DRSI obljublja ureditev začasnega montažnega krožišča in preplastitev poškodovanega in drsnega vozišča, medtem ko dolgoročni ukrep predvidevajo celovito rekonstrukcijo priključka Bertoki z ureditvijo dveh krožišč in površin za kolesarje.

Priključek Koper – center, HC-H5


Zadnjo nevarno točko, ki vam jo predstavljamo v tem sklopu nevarnih cestnih odsekov državnih cest, je mogoče najti v Kopru. Gre za montažno enopasovno krožišče, kjer se lokalni cesti stikata s priključkom na hitro cesto H5 in s cesto G1-11. Ta predstavlja glavno prometno povezavo preko Kopra med Osrednjo Slovenijo in Italijo, do Hrvaške Istre oziroma mednarodnega mejnega prehoda Dragonja. Lokalni cesti vodita do bližnjih poslovnih in industrijskih objektov oziroma proti Bertokom in naprej proti Italiji. Po mnenju policijske postaje koper Koper je krožišče premajhno za prometni tok, ki se na tem mestu odvija. Krožišče je torej prometno zelo obremenjeno, predvsem v popoldanskih in jutranjih konicah ter v času poletne turistične sezone. Ves tranzitni promet za vozila brez vinjete iz sosednje Republike Hrvaške namreč poteka prek obravnavanega krožišča do hitre ceste oziroma do lokalne ceste. Na lokalni cesti je pred krožiščem tudi parkirišče, zaradi katerega je oviran pogled na kolesarje in pešce, ki prečkajo cesto.

Zračni posnetek kritičnega krožišča v Kopru. Foto: DRSI
Zračni posnetek kritičnega krožišča v Kopru. Foto: DRSI

V tem krožišču se je med leti 2012 in 2014 zgodilo osem prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih trinajst ljudi. Največ nesreč je nastalo zaradi neupoštevanja prometnih predpisov. Pri nobeni nesreči udeleženci niso bili poškodovani, pri eni nesreči pa je prišlo do povoženja živali.

Parkirana vozila na lokalni cesti (zahodni krak), ki zmanjšujejo pogled na kolesarje in pešce. Foto: DRSI
Parkirana vozila na lokalni cesti (zahodni krak), ki zmanjšujejo pogled na kolesarje in pešce. Foto: DRSI

Z vidika izboljšanja prepustnosti krožišča bi bilo smiselno montažno krožišče preurediti v fiksno krožišče ter ga pri tem ustrezno povečati. DRSI tako za leto 2016 kot kratkoročni ukrep predvideva popolno ali delno ukinitev parkirišč pred krožiščem na lokalni cesti za izboljšanje preglednosti nad kolesarji in pešci. Najbolj optimalen dolgoročni ukrep pa bi bila izgradnja fiksnega krožnega križišča ter izvedba rekonstrukcije in ureditev prometne signalizacije ter prometne opreme. Ker gre za dolgoročen in dražji ukrep, ni znano, kdaj ga bodo izvedli.

Tokrat smo natančno predstavili nevrne točke na državnih cestah na območju Goriške in Primorske, naslednji teden pa vam bomo predstavili novih šest nevarnih cestnih točk državnih cest v Zasavju in na Celjskem.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Prometne nesreče

Ugotavljamo, kateri odseki slovenskih cest so najnevarnejši.

17 prispevkov

Zakaj državne ceste propadajo in kako bodo odgovorni izboljšali njihovo varnost

Na 34 nevarnih točkah na državnih cestah se je med letoma 2012 in 2014 zgodilo 296 prometnih nesreč, izmed katerih …

Tema: Prometne nesreče
Članek,

Najbolj nevarne ceste na ptujskem, v Prlekiji in Prekmurju

Nevarni odseki na ptujskem, v Prlekiji in Prekmurju so: Majšperk – Apaški Križ; Rogoznica – Senarska; Spuhlja – Ormož; križišče …

Tema: Prometne nesreče
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno