Najbolj nevarne ceste na ptujskem, v Prlekiji in Prekmurju

Nevarni odseki na ptujskem, v Prlekiji in Prekmurju so: Majšperk – Apaški Križ; Rogoznica – Senarska; Spuhlja – Ormož; križišče v Ljutomeru; Ljutomer – Pavlovci; Spodnji Ivanjci – Gornja Radgona; in Murska Sobota – Gederovci.

V dozdajšnjih člankih smo vam predstavili nevarne točke na cestnih odsekih državnih cest na Gorenjskem in na območju Ljubljane, na Dolenjskem, na Primorskem in Goriškem, v Zasavju in na Celjskem ter Koroškem in mariborskem, kjer se je po podatkih Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) zgodilo veliko prometnih nesreč. V zadnjem članku pa vam predstavljamo še nevarne cestne odseke na Štajerskem, v Prlekiji in Prekmurju.

V začetku letošnjega leta smo od DRSI pridobili podatke o točkah na državnih cestah, na katerih se zgodi veliko število prometnih nesreč. Z našo analizo podatkov smo našli nekaj več kot 30 takšnih točk, na katerih je za nesreče krivo tudi stanje ceste in njene okolice. Namen naših člankov je dvojen. Po eni strani želimo voznike in ostale udeležence v prometu opozoriti, kje naj bodo še posebej pozorni. Po drugi strani pa želimo z informacijami o lokaciji in pomanjkljivostih na naših cestah seznaniti lokalne skupnosti in ostale zainteresirane družbene skupine, ki lahko na podlagi teh informacij od odgovornih zahtevajo ureditev cest. V ta namen smo od DRSI za vsako nevarno točko pridobili informacije, kako in kdaj bodo ukrepali.

Majšperk – Apaški Križ


Trikrako križišče se nahaja v naseljih Apače oziroma Kidričevo, v njem pa se stikata regionalna cesta R2-432, ki povezuje Kidričevo, prek Apač in Majšperka z Rogatcem, ter lokalna cesta, ki križišče povezuje z Zgornjo in Spodnjo Hajdino. Križišče je prometno obremenjeno, iz smeri Majšperka so hitrosti visoke, v križišču pa je tudi več dovozov do stanovanjskih objektov, zaradi česar lahko prihaja do prepletanja vozil. Preglednost pri vključevanju na prednostno cesto z leve strani je poslabšana zaradi ostanka kamnitega zidu, žičnate ograje in dreves. Vozišče v območju križišča je zelo poškodovano, vidne so deformacije, mrežaste in prečne razpoke, luščenje asfalta in udarne jame.

Zračni posnetek križišča. Foto: DRSI
Zračni posnetek križišča. Foto: DRSI

Na tem trikrakem križišču se je med leti 2012 in 2014 zgodilo šest nesreč, v katerih je bilo 16 udeležencev. Pet nesreč se je končalo z lažjimi telesnimi poškodbami. Najbolj pogosta vzroka za nastanek prometnih nesreč sta neustrezna varnostna razdalja in neupoštevanje pravil o prednosti, zaradi česar je največkrat prišlo do bočnega in naletnega trčenja. Pri eni nesreči je prišlo do povoženja živali, pri eni nesreči pa je bilo vozišče mokro.

Pogled proti križišču. V ospredju poškodbe na vozišču in nedefinirana asfaltna površina. Foto: DRSI
Pogled proti križišču. V ospredju poškodbe na vozišču in nedefinirana asfaltna površina. Foto: DRSI

Nizkocenovni predlog možnih ukrepov v letošnjem letu za ta cestni krak zajema postavitev zvočnih ali označitev optičnih zavor na odseku Majšperk – Apaški Križ pred obstoječim prometnim znakom »ime naselja« in postavitev svetlobnega opozorilnega merilnika hitrosti na odseku Majšperk – Apaški Križ. Srednjeročna ukrepa, ki naj bi bila uresničena v prihodnjem letu, sta preplastitev poškodovanega vozišča na območju križišča in ureditev začasnega montažnega krožišča, medtem ko je dolgoročno v planu Direkcije RS za infrastrukturo v tem križišču predvidena izgradnja krožišča.

Rogoznica – Senarska


V trikrakem križišču, ki se nahaja v naselju Ptuj, se stikata regionalna cesta R1-229, ki povezuje Ptuj preko Rogoznice s Senarsko do avtoceste A5, ter regionalna cesta R3-712, ki križišče povezuje z Žihlavo in Gornjo Radgono. Na odseku imajo levi in desni zavijalci samostojna pasova, prav tako tudi desni zavijalci in levi zavijalci. Toda zaradi take ureditve križišča je več možnih nevarnih situacij. V križišču je več dovozov do stanovanjskih objektov, zaradi česar lahko prihaja do prepletanja vozil. Na tem odseku pogosto prihaja do prekoračitve hitrosti, največ nesreč pa se zgodi ob naletu vozil in izsiljevanju prednosti. Tudi preglednost pri vključevanju na prednostno cesto je poslabšana zaradi poteka glavne smeri v krivini. Vozišče v območju križišča je zelo poškodovano, vidne pa so tudi mrežaste in vzdolžne razpoke ter udarne jame.

POgled na kritično križišče. Foto: DRSI
Pogled na kritično križišče. Foto: DRSI

Na tem cestnem kraku se je v štirih letih zgodilo 12 prometnih nesreč. Od tega jih je bilo sedem z lažjimi telesnimi poškodbami, v vseh nesrečah pa je bilo udeleženih skupno 25 ljudi. Najbolj pogosti vzroki za nastanek nesreč so neustrezna varnostna razdalja, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran oziroma smer vožnje. Pri dveh nesrečah je bilo vozišče mokro, pri eni spolzko in pri eni sneženo.

Pogled proti križišču, kjer se dogajajo prometne nesreče. Foto: DRSI
Pogled proti križišču, kjer se dogajajo prometne nesreče. Foto: DRSI

Križišče je bilo v preteklosti (med leti 2009 in 2011) že evidentirano kot mesto z visoko stopnjo prometnih nesreč, ker je bila takrat predvidena gradnja na območju križišča. Ta nato ni bila izvedena zaradi krčenja proračunskih sredstev. Kratkoročni predlog možnih ukrepov za izboljšanje prometne varnosti za leto 2016 predvideva postavitev montažnih elementov, ki bi fizično preprečili vožnjo po talni signalizaciji in podaljšanje jekleno varnostne ograje ob hodniku za pešce. Srednjeročni ukrep, ki ga v prihodnjem letu predvideva DRSI, pa zajema preplastitev poškodovanega vozišča. Dolgoročno v planu Direkcije RS za infrastrukturo na tem mestu predvidena izgradnja krožišča. Datum izgradnje pa bo odvisen od proračunskih sredstev.

Spuhlja – Ormož


Pododsek Spuhlja – Ormož, ki se nahaja na prometno obremenjeni cesti G1-2, povezuje Slovensko Bistrico prek Kidričevega in Ptuja z Ormožem ter Središčem ob Dravi. Cesta poteka izven naselja in dopušča visoke hitrosti. Na kritični točki se nahajata priključka in križišči do naselij oziroma stanovanjskih hiš, ter dovoz do betonarne. Vozišče je poškodovano, vidne pa so tudi mrežaste in prečne razpoke ter udarne jame. Problematično je predvsem priključevanje lokalne ceste iz smeri Mezgovci ob Pesnici, kjer se vozila prepletajo. Preglednost nad potekom ceste zmanjšujejo tudi drevja in grmičevja ter poljščine ob cesti.

Pogled na obravnavano območje v smeri stacionaže s poškodbami na vozišču v ospredju. Foto: DRSI
Pogled na obravnavano območje v smeri stacionaže s poškodbami na vozišču v ospredju. Foto: DRSI

V osmih nesrečah, ki so se med leti 2012 in 2014 zgodile na obravnavanem odseku, je bilo udeleženih 15 ljudi. Med vsemi nesrečami so bili v petih udeleženci lažje poškodovani. Pri eni nesreči je prišlo do povoženja pešca, pri dveh pa do povoženja živali. Najpogostejša vzroka nesreč na tem kraku sta bila nepravilna stran vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti.

Pogled na potek ceste v nasprotni smeri stacionaže. Foto: DRSI
Pogled na potek ceste v nasprotni smeri stacionaže. Foto: DRSI

DRSI za kritični krak na tej štajerski cesti v letošnjem letu predvideva številne krakoročne predloge možnih ukrepov. Zajemajo nadgradnjo prometnih znakov z znaki, ki bi voznike opozorila na odsek z več odcepi. Prav tako predvideva odstranitev prometnega znaka »omejitev hitrosti« v obeh smereh, postavitev prometnega znaka »omejitev hitrosti« v smeri stacionaže in prestavitev prometnega znaka »omejitev hitrosti« v nasprotni smeri stacionaže, ter označitev optičnih zavor na odseku Spuhlja – Ormož pred obstoječima prometnima znakoma »križišče s stransko cesto pod pravim kotom« v obeh smereh. Srednjeročni možni ukrep, ki ga DRSI obljublja za leto 2017, je preplastitev poškodovanega vozišča z ureditvijo prometne signalizacije, medtem ko dolgoročni ukrep predvideva celovito ureditev ceste na območju križišč z zmanjšanjem števila priključkov, kjer se pogosto dogajajo prometne nesreče. Za slednjega DRSI ne more obljubiti natančne časovne realizacije.

Ljutomer


Naslednje križišče, ki vam ga predstavljamo, je trikrako križišče, ki se nahaja v Ljutomeru. V tem križišču se stikata regionalni cesti R1-230, ki od Gornje Radgone do Ormoža poteka preko Ljutomera, in R1-231, ki povezuje Ljutomer z mejnim prehodom Gibina. Prednost v križišču imajo vozila, ki peljejo po cesti R1-230.

Zračni posnetek trikrakega križišča. Foto: DRSI
Zračni posnetek trikrakega križišča. Foto: DRSI

Med leti 2012 in 2014 so policisti na tem območju zabeležili pet prometnih nesreč. Dve nesreči sta nastali zaradi izsiljevanja prednosti pri zavijanju desno. Pri prvi je osebno vozilo odvzelo prednost kolesarju, ki je bil hudo poškodovan, pri drugi pa osebnemu avtomobilu, v katerem so bili udeleženci telesno lažje poškodovani. Pri eni nesreči je prišlo do naletnega trčenja, pri eni nesreči pa je voznik osebnega vozila pri zavijanju desno iz bližnjega dovoza oplazilo vozilo, ki je pripeljalo po nasprotnem pasu.

Pogled na križišče z odseka Ljutomer – Pavlovci. Foto: DRSI
Pogled na križišče z odseka Ljutomer – Pavlovci. Foto: DRSI

Leta 2015 je bila izvedena delna sanacija vozišča, prav tako je bilo rastje, ki zakriva pešce na prehodu za pešce, delno posekano. Kljub temu DRSI predlaga še nekatere ukrepe, s katerimi bi to križišče lahko postalo manj nevarno. Denimo prestavitev neustrezno postavljene turistične in druge obvestilne signalizacije, ki se nahaja na otoku za ločitev prometnih tokov in zmanjšuje preglednost vozilom, ki se vključujejo na prednostno smer. DRSI predlaga, da se lahko na novo postavi na mesta, kjer ne odvrača pogleda od ostale prometne signalizacije ter ne zmanjšuje preglednosti v križišču. Prav tako predlagajo odstranitev posameznih reklamnih panojev, zamenjavo prometnega znaka o razvrščanju vozil, ki je dotrajan in poškodovan. Eden od prelogov izpostavlja tudi obnovo vodilnih črt na križišču s kratkimi prekinjenimi črtami za vodenje prometa levih zavijalcev znotraj križišča, obnovo robnih črt in odstranitev nepravilno označenih simbolov na vozišču. Dolgoročni predlog, za katerega pa DRSI ne more podati natančnega datuma izvedbe, predvideva ureditev pasu za leve zavijalce s preplastitvijo lokalno poškodovanega in drsnega vozišča na območju križišča.

Ljutomer – Pavlovci


Trikrako križišče se nahaja na regionalni cesti R1-230, ki poteka od Gornje Radgone do Ormoža poteka preko Ljutomera. Na glavno cesto se pod neugodnim kotom (približno 45°) priključuje lokalna (vinska) cesta, ki vodi do kraja Jeruzalem. Križišče se nahaja izven naselja, zato velja splošna omejitev hitrosti 90 km/h. Cesta delno poteka skozi gozd, po osojni legi, zato je lahko vozišče pogosto vlažno in spolzko, pozimi tudi poledenelo, na njej pa se nahaja še priključek s cesto, na kateri je dovoljen promet le za kolesarje in kmetijsko mehanizacijo. Cesta na območju križišča poteka v S-krivini. Desni krivini sledi leva krivina, oblika regionalne ceste pa dopušča visoke hitrosti. Križišče je neurejeno, brez pasov za leve zavijalce, površin za pešce ter javne razsvetljave, robne črte pa niso označene. Preglednost pri vključevanju na regionalna cesto je zmanjšana v smeri proti Pavlovcih zaradi kota križanja, poteka regionalne cesta v krivini in (turistične) obvestilne signalizacije. Vozišče je lokalno poškodovano predvsem ob robovih, kjer so vidne razpoke in deformacije. Tudi torna sposobnost vozišča na območju križišča je zelo slaba.

Pogled na križišče v smeri proti Pavlovcem. Foto: DRSI
Pogled na križišče v smeri proti Pavlovcem. Foto: DRSI

V obdobju 2012-2014 let se je v tem križišču zgodilo pet prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 12 ljudi. Pri dveh nesrečah je prišlo do naletnega trčenja v vozilo, ki je v križišču zavijalo levo, dve nesreči pa sta nastali zaradi izsiljevanja prednosti pri vključevanju na regionalno cesto iz lokalne ceste vozilom, ki so vozili v smeri proti Ljutomeru.

Preglednost pri vključevanju na prednostno cesto v smeri proti Pavlovcem. Foto: DRSI
Preglednost pri vključevanju na prednostno cesto v smeri proti Pavlovcem. Foto: DRSI

V letošnjem letu DRSI predvideva postavitev prometnega znaka »omejitev hitrosti« na odseku Ljutomer – Pavlovci, prestavitev turistične obvestilne signalizacije v križišču za približno en meter proti lokalni cesti, ter redno košnjo rastlinja za izboljšanje preglednosti pri vključevanju na prednostno cesto. Kot dolgoročni ukrep pa DRSI v prihodnjih leta predvideva izvedbo ureditve pasu za leve zavijalce s preplastitvijo lokalno poškodovanega in drsnega vozišča na območju križišča.

Spodnji Ivanjci – Gornja Radgona


Pododsek se nahaja na regionlani cesti R3-714, ki poteka od Gornje Radgone do Svetega Jurija ob Ščavnici. Cesta poteka izven naselja, vozišče pa je zelo poškodovano. Vidne so vzdolžne, prečne in mrežaste razpoke ter deformacije. Na tem cestnem odseku, kjer robne črte niso označene, je dovoljeno prehitevanje.

Pogled na obravnavano območju iz leve krivine, v ozadju desna krivina. Foto: DRSI
Pogled na obravnavano območju iz leve krivine, v ozadju desna krivina. Foto: DRSI

Kombinacija neravnega vozišča, neprilagojene hitrosti in mokrega vozišča lahko privede do nastanka prometnih nesreč. Teh se je med leti 2012 in 2014 na tem mestu zgodilo sedem. V treh nesrečah so se udeleženci lažje poškodovali, najbolj pogost vzrok za nastanek nesreč pa je bila neprilagojena hitrost. V dveh nesrečah je prišlo tudi do povoženja živali.

Nevarna desna krivina. Foto: DRSI
Nevarna desna krivina. Foto: DRSI

Predlagani nizkocenovni oziroma kratkoročni ukrepi za izboljšanje prometne varnosti zajemajo postavitev enostranskih tabel za usmerjanje v desni krivini v smeri proti Spodnjim Ivancem in postavitev manjkajočega prometnega znaka »konec naselja«. Izvedbo teh ukrepov DRSI obljublja za letošnje leto, medtem ko za prihodnje leto predlaga obnovo poškodovanega in lokalno drsnega vozišča vsaj na območju S-krivine.

Murska Sobota – Gederovci


V seriji člankov o nevarnih cestnih odsekih na slovenskih cestah vam predstavljamo še zadnjo točko, ki se nahaja na cesti R2-441, ki povezuje Mursko Soboto z Gederovci in Avstrijo. Cesta iz leve krivine preide v desno O-krivino, ki ji sledi blaga leva krivina. Potek ceste v celotni dolžini odseka omogoča visoke hitrosti. Zaradi neurejenih bankin in poškodovanih robov vozišča se lahko vozila ob višjih hitrostih tudi prevrnejo. Vozila na območju zožitve pogosto zapeljejo izven vozišča, na kar kažejo odtisi pnevmatik na bankini. Čeprav je prehitevalna preglednost dobra, pa je lahko močno zmanjšana v času rastja poljščin. Cesto na obravnavanem območju prečkajo tudi labodi, race in divjad.

Pogled na potek ceste v smeri proti Gederovcem, v ospredju sprememba vozne površine in zožitev ceste. Foto: DRSI
Pogled na potek ceste v smeri proti Gederovcem, v ospredju sprememba vozne površine in zožitev ceste. Foto: DRSI

Med leti 2012 in 2014 se je na tem odseku zgodilo deset prometnih nesreč. Pri dveh nesrečah je prišlo do lažjih telesnih poškodb, najbolj pogost vzrok za nastanek nesreč pa je bila nepravilna stran oziroma smer vožnje. Vozniki namreč pogosto sekajo krivine, kar pa največkrat pripelje do nesreče.

Pogled na potek ceste v smeri proti Murski Soboti, v ospredju sprememba vozne površine in zožitev ceste. Foto: DRSI
Pogled na potek ceste v smeri proti Murski Soboti, v ospredju sprememba vozne površine in zožitev ceste. Foto: DRSI

Kratkoročni ukrep, ki ga DRSI predlaga za letošnje leto, predvideva lokalno sanacijo vozišča z utrditvijo bankin na območju spremembe vozne površine, srednjeročni ukrepi zajemajo izvedbo lokalne sanacije vozišča, vključno z ureditvijo prometne signalizacije in prometne opreme na daljšem potezu državne ceste. Dolgoročno je v načrtu Direkcije RS za infrastrukturo predvidena celotna rekonstrukcija te ceste, ki povezuje Mursko Soboto z Gederovci.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 1 komentar



Več iz teme: Prometne nesreče

Ugotavljamo, kateri odseki slovenskih cest so najnevarnejši.

17 prispevkov

Zakaj državne ceste propadajo in kako bodo odgovorni izboljšali njihovo varnost

Na 34 nevarnih točkah na državnih cestah se je med letoma 2012 in 2014 zgodilo 296 prometnih nesreč, izmed katerih …

Tema: Prometne nesreče
Članek,

Najbolj nevarne ceste na Koroškem in mariborskem

Nevarni odseki na Koroškem in mariborskem so: Otiški vrh – Slovenj Gradec; Radlje – Brezno; Slovenska Bistrica – Pragersko; in …

Tema: Prometne nesreče
Članek,

1 komentar

Boris 14. 7. 2016, 11.52

Kaj se je zgodilo z ovinki? Je krivina v smislu ovinka sploh slovenska beseda? Ali pa se spet kdo "ven meče" in hoče izpasti pameten!?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno