Najbolj nevarne ceste v Zasavju in na Celjskem

Nevarni odseki v Zasavju in na Celjskem: priključek Trojane na avtocesto, Latkova vas – Trbovlje, Trbovlje – Hrastnik, Zidani Most – Radeče, Laško – Breze – Šentjur, in Stranice – Višnja vas.

V prejšnjih treh člankih smo vam predstavili nevarne točke na cestnih odsekih državnih cest na Gorenjskem in na območju Ljubljane, na Dolenjskem, ter na Primorskem in Goriškem, kjer se je po podatkih Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) zgodilo veliko prometnih nesreč. Tokrat vam predstavljamo novih šest nevarnih točk v Zasavju in na Celjskem.

V začetku letošnjega leta smo od DRSI pridobili podatke o točkah na državnih cestah, na katerih se zgodi veliko število prometnih nesreč. Z našo analizo podatkov smo našli nekaj več kot 30 takšnih točk, na katerih je za nesreče krivo tudi stanje ceste in njene okolice. Namen naših člankov je dvojen. Po eni strani želimo voznike in ostale udeležence v prometu opozoriti, kje naj bodo še posebej pozorni. Po drugi strani pa želimo z informacijami o lokaciji in pomanjkljivostih na naših cestah seznaniti lokalne skupnosti in ostale zainteresirane družbene skupine, ki lahko na podlagi teh informacij od odgovornih zahtevajo ureditev cest. V ta namen smo od DRSI za vsako nevarno točko pridobili informacije, kako in kdaj bodo ukrepali.

Priključek Trojane, AC-A1

Prva nevarna točka se nahaja na v štirikrakem križišču pri Trojanah. V njem se stikata regionalni cesti R2-447, ki predstavlja alternativno povezavo Celja z Ljubljano, in R1-221, ki povezuje Zagorje in Trbovlje, ter avtocestni priključek Trojane z avtocesto A1. Prednost v križišču imajo vozila, ki vozijo po cesti R2-447, bolj prometno obremenjena pa sta neprednostna kraka. Preglednost pri vključevanju na prednostno cesto je problematična za vozila, ki v križišče pripeljejo z avtoceste A1 iz smeri Maribora in v križišču zapeljejo levo proti Ločici oziroma naravnost proti Zagorju. Preglednost je zmanjšana v smeri proti Trojanam zaradi poteka ceste v krivini, prometne signalizacije, rastja ob cesti in kamnite zložbe. Prav tako je preglednost pri vključevanju na prednostno cesto iz ceste R1-221 nekoliko zmanjšana v smeri proti Ločici zaradi rastja ob cesti ter poteka ceste v krivini in klancu navzdol. Na širšem območju križišča je prepovedano prehitevanje, cesto pa tukaj pogosto prečka divjad. Prav tako je v križišču na neprednostnih krakih veliko prometa, veliko pa je tudi tovornih vozil. Gre za križišče, ki je eno izmed najbolj problematičnih z vidika prometne varnosti na območju pod nadzorom Policijske postaje Domžale.

Zračni posnetek problematičnega križišča pri Trojanah. Foto: DRSI
Zračni posnetek problematičnega križišča pri Trojanah. Foto: DRSI

Od leta 2004 pa vse do leta 2014 se je v tem križišču zgodilo že 145 prometnih nesreč. Med leti 2012 in 2014 jih je bilo 18. V desetih nesrečah so se udeleženci lažje telesno poškodovali. Najpogostejši vzrok za nesreče je neupoštevanje pravil o prednosti. Pri štirih nesrečah je bilo vozišče mokro, pri dveh pa spolzko. Najpogostejši tip nesreče – kar v desetih primerih – je bilo bočno trčenje. Pet nesreč je nastalo zaradi izsiljevanja prednosti pri vključevanju v križišče z odseka Trojane – Izlake, pet nesreč pa je nastalo zaradi izsiljevanja prednosti pri vključevanju v križišče z avtocestnega priključka. Pri dveh nesrečah je prišlo do naletnega trčenja v vozilo, ki je v križišču zavijalo na avtocestni priključek, ena nesreča pa je nastala zaradi manevriranja tovornega vozila v križišču. Čeprav policisti med leti 2012 in 2014 niso zabeležili ensreče s smrtnim izzidom, pa se je na tem kraku leta 2010 smrtno ponesrečila sopotnica voznika motornega kolesa. Ta je ob trčenju z avtomobilom, ki mu je zaprlo pot, utrpel hude telesne poškodbe.

Slaba preglednost v smeri proti Trojanam pri vključevanju v križišče z avtocestnega priključka. Foto: DRSI2
Slaba preglednost v smeri proti Trojanam pri vključevanju v križišče z avtocestnega priključka. Foto: DRSI

Na DRSI ocenjujejo, da je obravnavano križišče eno najbolj problematičnih z vidika prometne varnosti v Sloveniji. Križišče policisti obravnavajo kot črno točko, zato so ukrepi za izboljšanje prometne varnosti nujni. Kratkoročni oziroma nizkocenovni predlagani ukrepi, ki naj bi jih uresničili v letošnjem letu, so številni: postavitev prometnega znaka »omejitev hitrosti« 70 km/h na odseku Ločica – Trojane in na odseku Trojane – Želodnik, postavitev zvočnih zavor na regionalni cesti R2-447 v obeh smereh pred prometnim znakom »omejitev hitrosti«, postavitev svetlobnega opozorilnega merilnika hitrosti na odseku Trojane – Želodnik, odstranitev dveh prometnih znakov »križišče s prednostno cesto« in postavitev dveh novih prometnih znakov »Ustavi!« na priključku Trojane. Prav tako predlagani kratkoročni ukrepi zajemajo označitev neprekinjene široke prečne črte v križišču, prestavitev prometnega znaka »območje občine« in redno košnjo trave in rastlinja ob cesti za izboljšanje preglednosti pri vključevanju na regionalno cesto. Tudi srednjeročni ukrep predvideva spremembo v omenjenem črnem križišču. Predviden je za prihodnje leto in zajema ureditev začasnega montažnega krožišča. Za izvedbo dolgoročnega ukrepa pa DRSI ne more postaviti natančnega časovnega okvirja, toda omenjeni visokocenovni ukrep na tej točki zajema izgradnjo krožnega križišča.

Latkova vas – Trbovlje


Pododsek, ki poteka v bližini naselja Marija Reka, se nahaja na regionalni cesti R2-427, ki povezuje Latkovo vas s Preboldom in naprej s Trbovljami in Zasavjem. Na cesti je veliko osebnih vozil, motoristov in kolesarjev, zato je tudi nevarnost nesreč večja. Vozišče je v slabem stanju, na desni strani vozišča pa se nahajata nedefinirana makadamska površina in odcep do gozdne poti. Cesta na obravnavanem območju poteka v S-krivini. Ker je cesta polna ovinkov, je ta odsek znan tudi kot »dirkalna cesta« za motoriste.

Pogled na desno krivino v smeri proti Latkovi vasi. Foto: DRSI
Pogled na desno krivino v smeri proti Latkovi vasi. Foto: DRSI

Med leti 2012 in 2014 so se na tej cesti zgodile tri nesreče. Pri eni nesreči je prišlo do hudih telesnih poškodb, pri dveh pa do lažjih. Dve nesreči sta se zgodili zaradi nepravilne strani oziroma smeri vožnje, ena pa zaradi neprilagojene hitrosti. Pri dveh nesrečah so bili udeleženi motoristi. Pri eni nesreči je motorist zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad motorjem in padel, prišlo je do lažje telesne poškodbe, pri dveh nesrečah pa je voznik osebnega vozila, ki je sekal ovinek, trčil v osebno vozilo oziroma motorista, ki sta pravilno pripeljala nasproti.

Pogled na levo krivino v smeri proti Podmeji (Trbovljam). Foto: DRSI
Pogled na levo krivino v smeri proti Podmeji (Trbovljam). Foto: DRSI

Kratkoročni ozrioma nizkocenovni ukrepi, ki naj bi bili na tem odseku izvedeni v letu 2016, zajemajo označitev dvojne ločilne neprekinjene črte ali označitev sredinske črte s trajnejšim vibracijskim materialom. Prav tako eden od predvidenih ukrepov zajema prestavitev prometnega znaka (»snežne verige«) ali zamenjavo dopolnilne table.

Trbovlje – Hrastnik


Gre za zelo prometno cesto izven naselja, ki Ljubljano preko Litije povezuje z Zasavjem. Vzporedno z njo poteka reka Sava, zato je vozišče lahko pogosto vlažno in mokro. Vozišče je poškodovano, vidne so mrežaste, vzdolžne in prečne razpoke. Na možnost padanja kamenja na vozišče opozarja prometni znak »kamenje pada z desne strani« v smeri stacionaže, in prometni znak »kamenje pada z leve strani« v nasprotni smeri. Z vidika prometne varnosti so skoraj na celotnem odseku problematični posedeni jaški na levem delu vozišča v smeri stacionaže, vozila pa v izogib posedenim jaškom pogosto zapeljejo na nasprotni vozni pas, kar nemalokrat privede do konfliktnih situacij med vozili.

S-krivina, skalna brežina na desni strani ter posedeni jašek in jeklena varnostna ograja na levi strani. Foto: DRSI
Nevarna S-krivina, skalna brežina na desni strani ter posedeni jašek in jeklena varnostna ograja na levi strani. Foto: DRSI

Na tej točki se je v treh letih zgodilo devet prometnih nesreč, v katerih je bilo 11 udeležencev. V eni nesreči, kjer je prišlo do smrti povzročitelja in udeleženca, je voznik osebnega vozila vozil iz smeri Hrastnika proti Trbovljam ter v krivini zaradi neznanega vzroka zapeljal na nasprotni vozni pas in pri tem čelno trčil v osebno vozilo, ki je pravilno pripeljalo nasproti. Tri nesreče so se zgodile, ko je na vozišče padlo kamenje s skalne brežine, pri dveh nesrečah pa je na vozišče skočila srna.

Pogled na potek ceste v smeri proti Trbovljam (v nasprotni smeri stacionaže), v ospredju nedefinirana makadamska površina in skalna brežina ter jeklena varnostna ograja. Foto: DRSI
Pogled na potek ceste v smeri proti Trbovljam (v nasprotni smeri stacionaže), v ospredju nedefinirana makadamska površina in skalna brežina ter jeklena varnostna ograja. Foto: DRSI

Na seznamu nizkocenovnih oziroma kratkoročnih ukrepov za izboljšanje prometne varnosti v letu 2016, je postavitev prometnega znaka »dvojni ovinek ali več zaporednih ovinkov, prvi na desno« v smeri stacionaže, zavarovanje skalne brežine z jekleno mrežo v desni krivini in postavitev odvračal za preprečitev trkov z divjadjo na desni strani cestišča. Srednjeročni ukrepi, ki jih DRSI predvideva izvesti v prihodnjem letu pa je sanacija posedenih jaškov.

Zidani Most – Radeče


Četrta nevarna točka zajema dve križišči. Nahajata v naselju Zidani Most. Ker sta med seboj oddaljeni le 100 metov, povezuje pa ju most, se območje obravnava kot celota. Med leti 2012 in 2014 se je tukaj zgodilo 17 prometnih nesreč, v njih je bilo skupno udeleženih 30 ljudi.

Trikrako križišče, v bližini katerega sta dve makadamski parkirišči, se nahaja v ostri krivini. Za križiščem se nahaja most, ki prečka reko Savinjo, prek njega pa poteka promet izmenično enosmerno. Na mostu je urejena steza za pešce in kolesarje. Preglednost pri vključevanju na prednostno cesto je sicer dobra, vendar pa jo poslabšuje enoizmenični promet na mostu, zaradi česar pogosto nastane kolona, zlasti tovornih vozil. Vozišče je zelo poškodovano, vidne so vzdolžne in prečne razpoke ter ponekod tudi udarne jame.

3-krako križišče. Foto: DRSI
Trikrako križišče. Foto: DRSI

Tudi drugo, štirikrako križišče se nahaja v ostri krivini. Prvi neprednostni krak poteka pod železniško progo, kjer v podvozu promet poteka izmenično enosmerno, prepovedan pa je tudi promet za vozila, pri katerih skupna višina presega 2,5 metra. Drugi neprednostni krak tvorita dve cesti, in sicer lokalna cesta, ki vodi do Obrežja pri Zidanem Mostu in dovozna cesta, ki vodi do gospodarskih objektov železnice. Obe se pred križiščem združita v en krak. S tistega kraka, ki poteka pod železniško progo, je z leve preglednost slaba zradi neugodnega poteka ceste na območju podvoza pod železnico, na območju križišča pa se nahajata tudi garaži, ki voznikom zastirata pogled.

Zračni posnetek 4-krakega križišča in mostu. Foto: DRSI
Zračni posnetek 4-krakega križišča in mostu. Foto: DRSI

Največ nesreč se je na teh dveh križiščih zgodilo zaradi neustrezne varnostne razdalje, ko se vozilo ni moglo pravočasno ustaviti. Most, ki povezuje obe križišči, je namreč preozek. Meri le štiri metre, za srečanje dveh vozil zato prihaja do nastanka kolon, še posebno v primeru, ko je prisotno tovorno vozilo, ki v celoti zapre pot v križišče. Krajevna skupnost Zidani Most si zato prizadeva za ureditev visečega mostu čez Savinjo, ki bi povezal oba odseka.

Pogled na 4-krako križišče z lokalne ceste. Foto: DRSI
Pogled na 4-krako križišče z lokalne ceste. Foto: DRSI

Nizkocenovni oziroma kratkoročni možni ukrepi, ki jih DRSI predvideva za leto 2016, je postavitev prometnega ogledala za izboljšanje preglednosti pri vključevanju na glavno cesto z lokalne ceste, ki takoj za 4-krakim križiščem preide v podvoz pod železniško progo in vodi do naselja Obrežje pri Zidanem Mostu, dodaten kratkoročni ukrep pa je znižanje dovoljene hitrosti na območju obeh križišč, podvoza in mosta na 30 kilometrov na zro. Srednjeročni ukrep za prihodnje leto predvideva izvedbo preplastitve, vzpostavitev semafornega krmiljenja ter ureditev prometne signalizacije in prometne opreme, medtem ko dolgoročni ukrep predvideva izvedbo rekonstrukcije ter ureditev prometne signalizacije in prometne opreme na omenjeni državni cesti. DRSI žal ne more podati natančnih podatkov, kdaj bo visokocenovni ukrep realiziran.

Laško – Breze – Šentjur


Križišče se nahaja v naselju Laško, na regionalni cesti R3-681, ki Laško s Šentjurjem povezuje prek Brez. Gre za štirikrako križišče v mestnem središču, katerega kraka vodita v mestno središče in na parkirišče, ki se nahaja ob reki Savinji. Ob kraku ceste, ki vodi v mestno središče, je gosta pozidava, ki zmanjšuje preglednost vozilom, ki se vključujejo na prednostno cesto. Vozilom, ki se na regionalno cesto vključujejo iz parkirišča, pa preglednost zmanjšujejo drevesa, ki se nahajajo neposredno ob cesti in vozila, parkirana na parkirišču. Preglednost dodatno ovirajo tudi vozila, ki parkirajo ob regionalni cesti. Vozišče je na nekaterih delih poškodovano, zaradi bližine Pivovarne Laško pa je prisotno veliko tovornega prometa.

Zračni posnetek križišča. Foto: DRSI
Zračni posnetek križišča. Foto: DRSI

V tem križišču se je v treh letih zgodilo 11 prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 18 ljudi. Štiri nesreče so se zgodile na parkirišču. Pri eni nesreči je voznik osebnega avtomobila, ki je iz mestnega središča zavijal desno proti mostu, izsilil prednost in povozil peško na prehodu za pešce, ki je utrpela lažje telesne poškodbe. Pri eni nesreči je kolesarka zaradi neprilagojene hitrosti po klancu navzdol iz mestnega središča proti križišču izgubila oblast nad kolesom in padla ter pri tem utrpela lažje telesne poškodbe. Zaradi izsiljevanja prednosti sta se zgodili dve nesreči: ena zaradi premajhne varnostne razdalje, ena pa, ko so vozniku ob kontroli ugotovili prisotnost alkohola in mu nameravali odvzeti avto, voznik pa je izkoristil nepazljivost policista in pobegnil ter pri tem trčil v objekt in poškodoval vozilo.

Pogled na križišče z odseka Laško – Breze – Šentjur. Foto: DRSI
Pogled na križišče z odseka Laško – Breze – Šentjur. Foto: DRSI

Leta 2010 je bila izvedena preplastitev vozišča na območju križišča, marca 2011 pa je bilo postavljeno tudi prometno ogledalo. Kljub že izvedenim ukrepom pa predlagani kratkoročni ukrepi za letos predvidevajo obnovo talnih označb v križišču, postavitev prometnega ogledala za vozila, ki vozijo po občinski cesti proti križišču, prepoved parkiranja ob križišču in ukinitev parkirnih mest v območju preglednega polja na vsaki strani križišča na obeh straneh parkirišča. Prečna parkirišča se bodo preuredila v vzdolžna parkirna mesta, na kraku občinske ceste »Trubarjeva ulica« pa se bo prestavil prehod za pešce v območju križišča. Kratkoročni ukrep predvideva tudi STOP črto za prehod in STOP znak za prehod. Kratkoročni ukrepi, ki jih prevideva DRSI za leto 2016, zajemajo še redno košnjo dreves ob cesti za zagotavljanje preglednosti nad potekom ceste, medtem ko je dolgoročni ukrep, za katerega DRSI ne more podti natančnega roka izvedbe, ureditev avtobusnega postajališča v bližini šole.

Stranice – Višnja vas


Zadnja točka v tokratnem prispevku se nahaja v štirikrakem križišču izven naselja. V njem se stikata regionalni cesti R2-430 in R2-429 ter krak, ki vodi do bližnje restavracije in avtopralnice. Prometno obremenjena prednostna cesta R2-430 povezuje Celje z Mariborom prek Vojnika, Slovenski Konjic, Slivnice in Hočami. Neprednostna cesta R2-429 pa križišče povezuje prek mostu čez Tesnico z Dobrno in Velenjem. Na območju križišča se nahajajo avtobusna postajališča v niši, dovozi do stanovanjskih hiš in parkirišč ter nedefinirana makadamska površina, zaradi česar lahko prihaja do prepletanja vozil. Vozišče je na nekaterih delih poškodovano, križišče pa je označeno kot nevaren cestni odsek za motoriste. Če se na avtocesti A1 Maribor – Slivnica – Celje –Trojane – Ljubljana zgodi prometna nesreča, je promet preusmerjen na omenjeno cesto, zato je takrat gostota prometa visoka. Prav tako voznike pri vožnji lahko ovira bleščanje sonca, preglednost pri vključevanju na prednostno cesto iz četrtega kraka pa je nekoliko zmanjšana zaradi poteka prednostne smeri v krivinah.

Zračni posnetek nevarnega križišča. Foto: DRSI
Zračni posnetek nevarnega križišča. Foto: DRSI

V tem trikrakem križišču se je med leti 2012 in 2014 zgodilo 12 prometnih nesreč. Udeleženih je bilo 24 ljudi, 11 se jih je poškodovalo. Štiri nesreče so nastale zaradi neupoštevanja pravil o prednosti, dve nesreči sta se zgodili, ko se je vozilo pred križiščem ustavilo, vozilo za njim pa se je vanj zaletelo. Ena nesreča se je zgodila v krivini pred križiščem. Policisti križišče obravnavajo kot problematično z vidika prometne varnosti zlasti na območju v krivini, kraka za restavracijo in avtopralnico.

Pogled na križišče z odseka Višnja Vas – Celje. Foto: DRSI
Pogled na križišče z odseka Višnja Vas – Celje. Foto: DRSI

Da bi število nesreč na tem cestnem odseku zmanjšali, DRSI predlaga nekatere ukrepe. Srednjeročni predlog za prihodnje leto je ureditev začasnega montažnega krožišča, medtem ko dolgoročni predlog v prihodnjih letih predvideva izgradnjo krožnega križišča.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev