RTV Slovenija: za honorarne sodelavce ni bilo denarja, za dodatke k plačam vodilnih pač

Med letoma 2010 in 2013 so vodilni na RTV Slovenija dobili skupno 212.000 evrov dodatka za delovno uspešnost. Obenem pa so s kršitvami zakonodaje izkoriščali delo poceni honorarnih sodelavcev.

01Pod_crto_RTV_foto_Mankica_kranjec
Foto: Mankica Kranjec

Marko Filli, trenutni generalni direktor RTV Slovenija, je med letoma 2010 in 2013 poleg skupno 220.000 evrov bruto plače dobil še skupno 38.517 evrov bruto dodatka za delovno uspešnost. Dobrih deset tisoč evrov manj dodatka sta dobila takratna direktorja Televizije in Radia Slovenija Janez Lombergar in Miha Lampreht (slednji je na tem položaju še danes). Lombergar je od septembra 2010, ko je pričel z mandatom, do konca leta 2013 poleg skupne plače slabih 177.000 evrov bruto dobil še za 27.449 evrov bruto dodatka za delovno uspešnost. Lampreht, ki je direktor Radia Slovenija postal oktobra 2010 in to funkcijo opravlja še danes, pa je poleg skupno 172.000 evrov bruto plače dobil še 26.649 evrov bruto dodatka za delovno uspešnost. To kažejo podatki o dohodkih vodilnih med letoma 2010 in 2015, ki so nam jih poslali z RTV Slovenija.

Visoki dodatki za delovno uspešnost vodilnih predstavljajo nasprotje načinu delovanja RTV Slovenija pri izkoriščanju honorarnih sodelavcev, o katerem smo pisali tudi na podcrto.si. Računsko sodišče je v reviziji, izdani avgusta 2012, ugotovilo, da je RTV Slovenija v letu 2010 pogodbeno sodelovala z vsaj 242 honorarnimi sodelavci, ki bi jih morala glede na zakon o delovnih razmerjih zaradi narave njihovega dela zaposliti in jim  s tem omogočiti več socialne varnosti in višje dohodke. RTV Slovenija je s sodelovanjem prek avtorskih in ostalih honorarnih pogodb po oceni sindikata novinarjev Slovenije prihranila povprečno 6000 evrov na honorarnega sodelavca na leto. Računsko sodišče je takrat še ugotovilo, da so pri RTV Slovenija zaradi nepravilnega uvrščanja v plačne razrede nekaterim redno zaposlenim uslužbencem omogočili za skupno 1,74 milijona evrov previsoke plače.

Dodatkov za delovno uspešnost niso bili deležni le generalni direktor RTV Slovenija, Radia in TV Slovenija. Dobili so jih tudi pomočniki generalnega direktorja RTV Slovenija in strokovni direktorji. Med njimi izstopajo Katarina Novak, Anica Žgajnar in Matej Žunkovič. Novak in Žunkovič sta med letoma 2010 in 2013 dobila vsak po 24.728 evrov bruto dodatka za delovno uspešnost, Žgajnar pa 29.980 evrov bruto dodatka. Skupno je RTV Slovenija med letoma 2010 in 2013 trem direktorjem ter šestim pomočnikom generalnega direktorja oziroma strokovnim direktorjem izplačala za skupno 212.000 evrov dodatkov za delovno uspešnost.

Na RTV Slovenija smo se obrnili s prošnjo za pojasnilo, zakaj so vodilnim izplačevali dodatke za delovno uspešnost, obenem pa je morala RTV Slovenija svoje stroške poslovanja nižati z nezakonitim izkoriščanjem honorarnih sodelavcev. Iz službe za odnose z javnostjo so nam odgovorili, da »med zadevama ni nobene povezave«.

RTV Slovenija smo postavili tudi vprašanje, s čim so si vodilni zaslužili dodatke za delovno uspešnost. Kot so nam odgovorili iz službe za odnose z javnostmi, je razlog za izplačila »predvsem pozitivno poslovanje javnega zavoda [RTV Slovenija]«. Tako naj bi bili zelo uspešni pri tržnem delu poslovanja RTV Slovenija. Boljše od pričakovanj naj bi bilo tudi finančno poslovanje celotnega javnega zavoda. Dodali so še: »Pri izplačilu delovne uspešnosti je javni zavod upošteval tudi vsa določila veljavne zakonodaje, ki določa pogoje in kriterije za izplačilo delovne uspešnosti  v javnem sektorju.«

Toda po ugotovitvah računskega sodišča vsaj v letih 2009 in 2010, ki so ju revizorji pregledali v leta 2012 izdani reviziji, temu ni bilo tako. Ker je RTV Slovenija v tistem letu na nekaterih področjih poslovala z izgubo, si vodilni in ostali zaposleni na RTV Slovenija vsaj v teh dveh letih dodatkov ne bi smeli izplačati. Vsak od zaposlenih na RTV Slovenija (razen vodilnih) je leta 2009 dobil 150 evrov, leta 2010 pa 350 evrov bruto dodatka za delovno uspešnost. Sedem vodstvenih uslužbencev si je po drugi strani po ugotovitvah revizorjev leta 2009 med seboj razdelilo za dobrih 93.000 evrov bruto dodatkov, leta 2010 pa si je dvanajst vodstvenih uslužbencev med seboj razdelilo za slabih 135.000 evrov bruto dodatkov za delovno uspešnost.

RTV Slovenija je izplačevanje dodatkov za delovno uspešnost vodilnim ukinila z letom 2014. Po pojasnilih službe za odnose z javnostjo zato, »ker Programski svet RTV Slovenija o tem ni odločal.« Honorarne sodelavce, ki bi morali biti glede na obseg njihovega dela redno zaposleni, pa so na RTV Slovenija začeli sistematično zaposlovati šele letos.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 2 komentarja



Več iz teme: Mediji

Analiziramo stanje in anomalije na slovenskem medijskem trgu.

24 prispevkov

Inšpektorji izkoriščanje honorarnih sodelavcev ugotovili na Financah, STA, Infonetu

Inšpektorji za delo so izkoriščanje honorarnih sodelavcev že ugotovili na Slovenski tiskovni agenciji, Financah in Infonetu. Ugotovitve pregledov v drugih …

Tema: Mediji
Članek,

Naše delo šteje: RTV Slovenija končno pričela zaposlovati honorarne sodelavce

Pri podcrto.si smo kot edini medij sistematično opozarjali na izkoriščanje honorarnih sodelavcev v medijih za opravljanje dela redno zaposlenih. Zdaj …

Tema: Mediji
Članek,

2 komentarja

Mark Hop 14. 7. 2016, 22.00

Kot so nam odgovorili iz službe za odnose z javnostmi, je razlog za izplačila »predvsem pozitivno poslovanje javnega zavoda [RTV Slovenija]«.

Halo? RTV ima uzakonjen prihodek iz naslova paradavka, ki jim letno (ne glede na to če se kdo pojavi v službi in kaj tam dela) prinese cca. 150 mio letnega prihodka iz tega naslova. Nagrajevanje pozitivnega "poslovanja" RTV je podobno absurdno, kot da bi nagradili gravitacijski privlek kamna, ker pade na tla ko ga spustimo iz roke. Za primerjavo: prvih deset največjih medijskih hiš v Sloveniji je lani ustvarilo cca. -15 mio evrov izgube.

RTV moramo od sebe čimprej razvezati kot obvezno dajatev in konzumenti medijskih vsebin naj se sami odločijo komu in za kakšno vsebino bodo dali denar.

Blaž 21. 7. 2016, 11.05

Zelo podpiram vsako iniciativo za dvig novinarstva, dejstvo je, da brez svobodnega novinarstva ni demokracije in ni napredka -- in temu tako tudi je pri nas.

Zadeva pa je ne samo sistemsko neurejena, ampak v veliki meri skorumpirana - ne, to ni pretiran izraz. Ker želim, da uspete oz. da ste začetek osvobajanja novinarjev in posledično novinarstva, bi predlagal, da se lotevate tega sistemskega problema. Morda napadati kolege, ki so del tega establishmenta verjetno ni prava pot, a lahko bi preučevali in poročali, kako se tega lotevajo v uspešnih demokracijah, ki imajo podobno (pre)majhen trg za uspešne tržne modele, ki bi še vedno omogočali svobodo. Novinar mora zaslužiti za življenje, če je zvest bralcem in ne da se mora podrejati naročnikom oglasov -- in posredno novic.

Čeprav sem libertarec, se mi zdi, da pa država mora opravljati tu neko funkcijo in to ravno s ciljem zagotavljanja svobode - ekonomske svobode oz. morda bi se reklo socialne svobode novinarjev.
Ker mislim, da slovenski trg neregulirano ne omogoča modela, ki bi omogočal neodvisnost.

Ne vem, kaj se da, ampak lahko bi bilo kaj v smereh:
- vsak "certificiran" novinar bi imel od države zagotovoljen OD,
- ali pa vsak medij nek prihodek po številu bralcev/uporabnikov.
- regulirannje oglaševalskega denarja paradržavnih podjetij, da ta ne gre v prihodke ampak se steka v sklad in prerazdeluje po gornjih modelih ali kaj podobnega.

Regulacija mi smrdi, samo ko je potrebna za zagotavljanje ključnih pravic (pravica do obveščenosti, recimo) je pa verjetno nujna.

Ponavljati je treba mantro, da brez svobodnega novinarstva ne bo spremembe na bolje, svobodno novinarstvo je eden temeljnih pogojev za demokracijo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno