Javni uslužbenci in funkcionarji, ki so se znašli v nasprotju interesov (sedmi del)

KPK je ugotovila nepravilnosti pri zaposlitvi županovega sorodnika v občini Lovrenc na Pohorju, kadrovanju v piranskem javnem podjetju ter volitvah ravnateljic v osnovnih šolah Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica in Šentjernej.

Foto: Josefine Granding Larsson/Flickr
V občini Piran je KPK ugotovila nasprotje interesov pri imenovanju kandidata za nadzorni odbor v javnem podjetju in prokurista tehnološkega sklada. Foto: Josefine Granding Larsson/Flickr

V okviru dosjeja Nasprotja interesov sistematično objavljamo ugotovitve protikorupcijske komisije o javnih uslužbencih, ki so javno službo izrabili za doseganje zasebnih interesov. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije za takšno ravnanje sicer predpisuje od 400 do 1200 evrov globe. A pri podcrto.si menimo, da morajo biti kršitelji tudi javno izpostavljeni.

V tem članku objavljamo še druge tri primere nasprotij interesov, ki jih je komisija za preprečevanje korupcije (KPK) obravnavala v letu 2015.

Župan Lovrenca na Pohorju sklenil pogodbo o zaposlitvi s svojim sorodnikom

KPK je pri zaposlitvi Jožeta Manfrede v okviru javnih del v občini Lovrenc na Pohorju, ki jo vodi njegov sorodnik Joško Manfreda, ugotovila videz nasprotja interesov. Zgodba se je začela novembra 2014, ko se je župan z direktorjem občinske uprave osebno udeležil predstavitve novega javnega povabila za izbor programov javnih del. Ob tem je očitno uvidel možnost za zaposlitev svojega sorodnika Jožeta, ki je bil ta čas brezposeln,  zato je predstavnike zavoda za zaposlovanje izrecno vprašal, ali lahko zaposlitev sorodnika prek javnih del pomeni kršitev nasprotja interesov. Predstavniki zavoda so mu (napačno) zatrdili, da ne, saj kandidate napotuje Zavod RS za zaposlovanje, ki z izbranimi kandidati primarno sklepa pogodbe o vključitvi v programe javnih del.

Ker je bilo nato januarja 2015 za delovno mesto v okviru programa »Razvoj podeželja« poleg županovega sorodnika še več drugih kandidatov, se je župan iz odločanja izločil. Ko je občina nato kot najprimernejšega kandidata izbrala njegovega sorodnika – zaradi referenc, znanja tujih jezikov, teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj – je župan podpisal obrazec, s katerim je zavodu za zaposlovanje sporočil izbiro najprimernejšega kandidata, nato pa je z Jožetom Manfredo 22. januarja tudi podpisal pogodbo o zaposlitvi za čas med 22. januarjem in 31. decembrom 2015. Vendar pa komisija opozarja, da je vseeno prišlo do kršitve. Pri izbiri najprimernejšega kandidata namreč ne odloča zavod temveč zaposlovalec, v tem primeru občina in zanjo kot odgovorna oseba župan. Podobno velja za podpis pogodbe za opravljanje dela, kjer bi se župan moral v celoti izločiti in vse odločanje v zadevi preložiti na komisijo, ki bi to opravila namesto njega.

Iz občine so nam pojasnili, da je bil za neljubo situacijo odgovoren Zavod RS za zaposlovanje, ki je županu dal napačna pojasnila. Dodali pa so še sledeče pojasnilo:

»Ker gre v obravnavanem primeru za aktivno politiko zaposlovanja, ki jo izvaja država, je lahko udeleženec takega programa javnega dela vsak brezposeln državljan oziroma občan, ki izpolnjuje pogoje iz razpisanega programa javnega dela, ne glede na sorodstvo z županom. Kandidate napotuje Zavod RS za zaposlovanje, ki z izbranimi kandidati primarno sklepa ustrezne pogodbe o vključitvi v programe javnega dela. Delodajalec v obravnavanem primeru je torej Republika Slovenija, Zavod RS za zaposlovanje in ne Občina Lovrenc na Pohorju. KPK je kljub temu ocenila, da se je ustvaril videz nasprotja interesov, zato je županu naložila plačilo globe. Župan je spoštoval odločitev KPK in globo plačal.«

Imenovanje občinskih svetnikov v javno podjetje in tehnološki sklad občine Piran

Pregovor pravi, da kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. V piranski zgodbi sta v jamo padla oba vpletena občinska svetnika, tako Lučano Grozič, bivši član stranke Oljka, kot njegov politični nasprotnik Denis Fakin, ki je sprožil proces zoper Groziča.

Lučano Grozič se je pri glasovanju o kandidatih za nadzorni odbor JP Okolje Piran, d. o. o., v navzkrižju interesov znašel dvakrat. Najprej, ko je sodeloval na redni seji komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVVI) 15. januarja 2015, kjer so med kandidate za nadzorni odbor javnega podjetja navedli tudi njega, nato pa še na občinski seji 27. januarja 2015, kjer so svetniki razpravljali in glasovali o predlogu KMVVI. Predlog je bil sprejet, Grozič pa je na tak način z odločanjem o samem sebi poskrbel, da je bil imenovan v nadzorni odbor JP Okolje Piran.

Občina Piran v svojem dopisu komisiji z dne 3. marca 2015 navaja, da je bil član KMVVI Lučano Grozič opozorjen na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, pri čemer pa se mu ni zdelo, da gre za nasprotje interesov, ker ga je kot kandidata predlagala politična stranka Oljka. Zato se ni izločil niti iz obravnave zadeve niti iz glasovanja o kandidatih. Do zapleta je prišlo predvsem zato, ker njegov protikandidat za mesto v nadzornem odboru, Denis Fakin, sicer občinski svetnik, ni sodeloval pri glasovanju KMVVI, čeprav se je bitka za kandidaturo bila ravno med njim in Grozičem. Slednji je z lastnim glasom poskrbel za končni izid 3 proti 2 v svojo korist.

V zvezi s tem je na omenjeni občinski seji spregovoril tudi župan občine Piran Peter Bossman, ki je večkrat izrazil napačno stališče, da zakon ne prepoveduje glasovanja za samega sebe in vlekel analogije z zanj nesmiselnimi zapleti glede imenovanja Alenke Bratušek za evropsko komisarko. Pri vsem skupaj so pozabili omeniti dejstvo, da za imenovanje v organe javnih podjetij in skladov že v osnovi ni treba biti član občinskega sveta, temveč je kandidat lahko katera koli fizična oseba.

Med komentiranjem zapleta je Grozič izpostavil tudi, da je Fakin na eni izmed prejšnjih sej pri glasovanju za prokurista Obalnega tehnološkega sklada glasoval sam zase. V tem primeru je treba izpostaviti, da Fakin ni bil član KMVVI, ki je pripravila predlog za njegovo imenovanje v prokurista, je pa sodeloval pri glasovanju za predlog na redni občinski seji, kjer so zanj glasovali vsi navzoči svetniki, med njimi tudi sam. S tem se je znašel v nasprotju interesov, čeprav njegov glas ni bil odločilen.

Na našo prošnjo za pojasnila se Grozič ni odzval. Se ga je pa zaradi glasovanja samega zase odrekla njegova stranka Oljka. Grozič je kljub ugotovljenim kršitvam še vedno član nadzornega odbora JP Okolje Piran, d. o. o.

Denis Fakin nam je pojasnil, da je za svojo kršitev prejel opomin KPK v višini 30 evrov, iz glasovanja pa naj se ne bi izločil, ker ni bilo dovolj časa. Položaj prokurista Obalnega tehnološkega sklada bo vsaj začasno še zasedal.

»Ne bom odstopil, vsaj začasno ne, dokler ne bom uredil zadeve v podjetju. V podjetju delam brezplačno in sem projekt, za katerega je bilo dvignjenega ogromno prahu, stroškovno 3-krat prepolovil, ampak podjetje kljub temu oddaja prepotreben brezplačni wi-fi občanom ter gostom naše občine, kljub temu, da bi nekateri iz občinske uprave želeli, da bi zadeva usahnila, saj bi se oprali vseh grehov, ki so jih storili v preteklosti.«

Sodelovanje kandidatk za ravnateljsko mesto pri glasovanju o sebi: OŠ Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica in OŠ Šentjernej

Kršitvi nasprotja interesov, ki jih je KPK zaznala na OŠ Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica in na OŠ Šentjernej, sta bili zelo podobni. V obeh primerih sta bili neuspešni kandidatki za ravnateljsko mesto članici učiteljskega zbora, sodelovali pa sta pri glasovanju učiteljskega zbora o mnenju glede kandidatov, torej tudi o samih sebi. Uspešni kandidatki sta se iz glasovanja izločili.

Za izvolitev ravnatelja je sicer odgovoren svet zavoda (osnovne šole), vendar pa mora pred tem pridobiti neobvezujoča mnenja učiteljskega zbora, staršev in lokalne skupnosti. Mnenja kot taka niso odločujoča, vendar pa pozitivno mnenje o kandidatu lahko vpliva na uspešnost kandidata, sploh če bi bila dva ali več kandidatov izenačenih. Kandidat, ki sodeluje pri glasovanju glede mnenja o samem sebi, tako pride v položaj navzkrižja interesov, saj sam sebi omogoči korist.

V OŠ Bohinjska Bistrica so se na razpis za mesto ravnateljice v začetku leta 2015 javile tri kandidatke: obstoječa ravnateljica Mojca Rozman, učiteljica Maja Velički in Vesna Arh, ki na šoli ni bila zaposlena. Kot sledi iz poročila komisije, se je Mojca Rozman iz vseh postopkov pri oblikovanju mnenja o kandidatih v okviru učiteljskega zbora izločila, Vesna Arh na te postopke ni mogla vplivati, Maja Velički pa je sicer odstopila kot predsednica sveta zavoda, vendar pa se je udeležila glasovanja učiteljskega zbora o ravnatelju in na njem tudi glasovala. S tem je Velički prišla v položaj navzkrižja interesov: njen lasten interes, da pridobi pozitivno mnenje, je prevladal nad objektivnim presojanjem o kandidatih, zaradi česar bi se morala tako kot protikandidatka Rozman iz odločanja izločiti. Na našo prošnjo za pojasnila se Velički ni odzvala.

Zgodba imenovanja nove ravnateljice pa se ni končala s tem. Kot izhaja iz poročila, so uspešni kandidatki Rozman očitali, da sta bila dva člana sveta zavoda z njo v sorodstvenem razmerju. Preiskava je njihovo sorodstveno povezavo potrdila, vendar je hkrati ugotovila tudi, da z njima uspešna kandidatka skoraj ni v stikih, zaradi česar je bil ustvarjen zgolj videz nasprotja interesov.

Vsaj o videzu nasprotja interesov bi morda lahko govorili tudi v primeru tretje kandidatke Vesne Arh, ki v poročilu komisije ni omenjena. Arh je predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVVI) na občini Bohinj. Kot izhaja iz izdaje občinskega glasila v marcu 2015, je KMVVI za občinski svet pripravila pisno mnenje o kandidatkah in predlog, da svet poda pozitivno mnenje k imenovanju kandidatke Vesne Arh. Iz zapiskov pa ni razvidno, ali je pri odločanju in glasovanju o sami sebi tudi sodelovala. Na koncu je bila za ravnateljico imenovana Mojca Rozman, Vesna Arh je še vedno predsednica KMVVI, Maja Velički pa učiteljica na isti osnovni šoli.

Podoben primer se je zgodil tudi na OŠ Šentjernej, kjer sta se za ravnateljsko mesto potegovali takratna v. d. ravnateljice mag. Romana Zupanc Grom in Nataša Bregar, takrat pomočnica ravnateljice. Na konferenci konec marca 2015 je Zupanc Grom zbrane obvestila, da kot kandidatka ne bo sodelovala pri glasovanjih o mnenju učiteljskega zbora. Na podlagi tega je tudi protikandidatka Bregar naznanila, da potem tudi ona ne bo glasovala, na kar je ravnateljica odvrnila: »No, Nataša, vi že veste.« Kljub temu je kasneje, 16. aprila 2015, Bregar glasovala, ko je učiteljski zbor oblikoval mnenje o kandidatkah. Obe kandidatki sta dobili 31 glasov, brez glasu kanidatke Bregar zase pa bi njena protikandidatka Zupanc Grom pridobila pozitivno mnenje učiteljskega zbora. S tem je Bregar prišla v položaj navzkrižja interesov. Vseeno je bila neuspešna, saj je svet zavoda za ravnateljico imenoval mag. Renato Zupanc Grom.

Obe uspešni kandidatki sta po svojih zatrdilih v skladu z napotki KPK vse zaposlene seznanili z načelnim mnenjem in ugotovitvijo komisije, obe neuspešni kandidatki pa nadaljujeta z učiteljskim delom na isti osnovni šoli.

Pri raziskovanju za ta prispevek je sodelovala Pija Kapitanovič.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Nasprotja interesov

Sistematično objavljamo ugotovitve protikorupcijske komisije v primerih nepotizma, dajanja poslov na podlagi družinskih vezi in ostalih nezakonitih ravnanj javnih uslužbencev.

9 prispevkov

Protikorupcijska komisija se pri nasprotjih interesov ukvarja z banalnostmi

Komisija za preprečevanje korupcije zapravlja čas in resurse za preiskovanje minornih kršitev javnih funkcionarjev. Glavni razlog za to je stalno …

Tema: Nasprotja interesov
Članek,

Javni uslužbenci in funkcionarji, ki so se znašli v nasprotju interesov (šesti del)

Objavljamo prve tri primere nasprotij interesov, ki jih je komisija za preprečevanje korupcije odkrila lani.

Tema: Nasprotja interesov
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno