Leto 2022 smo pri Pod črto začeli s poklicnimi boleznimi – in s sledenjem spremembam na bolje na tem področju ga tudi zaključujemo. Do 22. januarja 2023 je namreč v javni razpravi nov pravilnik, ki naj bi uredil to področje.

Po oceni Mednarodne organizacije dela v Sloveniji zaradi poklicnih bolezni letno umre okoli 750 ljudi. To močno presega število ugotovljenih poklicnih bolezni na letni ravni: ta se giblje med 30 in 80 primeri. Po ocenah strokovnjakov v Sloveniji letno zaradi dela zboli okoli 1.000 ljudi, kar pomeni, da več kot 900 oseb na leto ostane brez diagnoze poklicne bolezni.

Zakaj smo v Sloveniji tako neučinkoviti pri ugotavljanju obolenj, povezanih z opravljanjem poklica?

S temo poklicnih bolezni smo se na Pod črto začeli ukvarjati leta 2015.

Ugotovili smo, da je problem v slabo delujočem sistemu odkrivanja in priznavanja poklicnih bolezni. Posledično v Sloveniji delavci ostajajo brez potrjenih poklicnih bolezni in tudi brez svojih pravic iz invalidskega in zdravstvenega zavarovanja. Za del poklicnih bolezni je politika uvedla določene rešitve pred dobrimi 20 leti, za širše področje pa kljub številnim obljubam že 30 let ni ustrezno poskrbela.

Zaradi neukrepanja na tem področju je novembra lani Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Vlado RS prijavila na Mednarodno organizacijo dela. Vlada bi namreč z zdaj že 30-letnim kršenjem konvencije o varstvu pri delu tvegala posredovanje Meddržavnega sodišča v Haagu. V postopek poravnave je letos poleti vstopila tedaj pravkar izvoljena vlada.

Zaradi pritiska, ki ga je ustvarilo posredovanje Mednarodne organizacije dela, je ministrstvo za zdravje napovedalo »dokončno ureditev problematike področja poklicnih bolezni« v začetku leta 2023.

Predlog pravilnika je nastal v usklajevanju med vlado in ZSSS, v javni razpravi pa bo do 22. januarja 2023. V predlogu pravilnika je za začetek njegove uporabe določen 1. februar 2023, s čimer bi se prenehal uporabljati obstoječi Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni. Ob odprtju javne razprave povzemamo naše ključne ugotovitve zadnjih sedmih let o tem, kaj so ključne težave na področju poklicnih bolezni.

Kopičenje bolnikov in invalidov brez priznanih poklicnih bolezni

Začnimo s problemom diagnosticiranja poklicne bolezni: preglede izvaja zdravnik medicine dela, ki ga najame in plača podjetje samo – in tu nastane težava.

Po trenutni ureditvi mora pregled, ki potrdi ali zavrže sum poklicne bolezni delavca, plačati delodajalec. Pregled stane okoli tisoč evrov. Delodajalci delavcem praviloma nočejo plačati pregledov. Če bi jih in bi zdravnik delavcu nato potrdil obstoj poklicne bolezni, bi lahko delavec delodajalca tožil za odškodnino.

Eden ključnih problemov je tako pomanjkanje neodvisnosti zdravnikov, ki opravljajo preglede delavcev.

Drugi problem je zastarela zakonodaja. Seznam poklicnih bolezni iz leta 2003 je pomanjkljiv in ne vključuje vseh bolezni, za katere je mogoče dokazati, da so posledica dela. Zaradi zastarelega seznama mnogi delavke in delavci nimajo dostopa do odškodnin in starostnih pokojnin.

Poglejmo posledice v številkah: v Sloveniji je bilo po podatkih iz leta 2019 78.000 invalidsko upokojenih posameznikov. Po strokovnih ocenah je tretjina invalidnosti posledica poklicnih bolezni. To bi za Slovenijo pomenilo, da je med invalidsko upokojenimi posamezniki okoli 25.000 takih, katerih invalidnosti bi bilo mogoče pripisati poklicnim boleznim.

Toda leta 2020 je invalidsko pokojnino zaradi poklicne bolezni prejemalo samo 191 posameznikov. Invalidska pokojnina v primeru poklicne bolezni je višja od ostalih invalidnin – običajna ne dosega niti praga revščine.

Težava je tudi v nadaljnjem postopku potrjevanja poklicne bolezni.

Ta se začne s podanim sumom na poklicno bolezen, ki ga v obliki diagnoze invalidski komisiji Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) poda zdravnik medicine dela. Toda za ugotovitev povezave med boleznijo in delom specialisti potrebujejo dostop do delovnih prostorov, kar pa jim delodajalec lahko preprosto odreče. Po besedah dr. Metode Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa ZPIZ prav tako ne upošteva mnenje Kliničnega inštituta in zato se prizna veliko manjše število invalidskih pokojnin zaradi poklicne bolezni.

A tudi če delavcu uspe dokazati poklicno bolezen na invalidski komisiji, ga čaka še presoja sodišča glede odškodnine. Tudi v tej fazi se zaplete, saj sodišča, tako kot komisija, pogosto ne upoštevajo mnenja izvedencev s Kliničnega inštituta za medicino dela in poiščejo drugega sodnega izvedenca, ki pa ni nujno strokovnjak za to specifično bolezen.

Naši sogovorci zato že več let izpostavljajo potrebo po pravilniku, ki bi urejal postopek priznavanja poklicne bolezni.

In nenazadnje: preprečevanje in pravočasno diagnosticiranje poklicnih bolezni je odvisno tudi od ozaveščenosti delodajalcev in delavcev samih.

Mnogo poklicno bolnih trenutno sploh ne ve, da je njihova bolezen posledica poklica, ki so ga opravljali ali ga še opravljajo. Druga ovira je, kot je v našem članku z začetka letošnjega leta pojasnila dr. Dodič Fikfak, da delodajalci v Sloveniji pogosto še sami ne vedo, kako nevarno je neko delo za njihove zaposlene. Zaradi tega delavcev ne obvestijo o morebitnih nevarnostih njihovega dela. Nekateri delodajalci pa se po njenem opažanju nevarnosti zavedajo, a jo delavcem zamolčijo. 

Politika problem zapostavlja že 30 let

Urejanje področja poklicnih bolezni je v Sloveniji večdesetleten proces z veliko obljubami, ki pa do sedaj niso vodile v urejenost področja. Izjema je področje poklicnih bolezni, ki so posledica dela z azbestom.

Delo z azbestom je v preteklosti za marsikaterega delavca pomenilo obsodbo na smrt.

A v primerjavi z ostalimi poklicno bolnimi imajo azbestni bolniki vsaj eno prednost: vzpostavljen sistem ugotavljanja bolezni, ki so povezane z njihovim delom. To jim omogoča dostop do odškodnin in starostnih pokojnin zaradi obolenj.

Od prvih dokazanih škodljivih učinkov azbesta v 60. letih je trajalo do konca 90. let, da je v Sloveniji v veljavo stopil t. i. azbestni zakon.

Ta posebej ureja področje poklicnih bolezni, ki so posledica dela z azbestom, sprejeli pa so ga šele, ko so tudi vodilni v tovarnah začeli zbolevati. Skupaj s prepovedjo uporabe azbesta so bili ti premiki posledica sovpadanja pritiskov z različnih strani: mednarodnega tržnega pritiska k prestrukturiranju ter političnega in medijskega pritiska.

S tem zakonom so uredili nekatere od zgoraj naštetih težav: znižali so ceno pregledov, ki zdaj stanejo 5-krat manj kot za druge bolezni, in vzpostavili neodvisnost zdravnikov, ki preglede opravljajo. To so sicer storili tako, da so prestavili strošek pregleda s podjetja na delavca, kateremu v primeru ugotovljene poklicne bolezni ministrstvo za delo povrne stroške.

Širše področje poklicnih bolezni že dobrih 20 let zaostaja za ureditvijo poklicnih bolezni, vezanih na azbest.

Po vrsti neuspešnih poskusov in neuresničenih napovedi, ki jih pri Pod črto spremljamo od leta 2015, je maja 2021 skupina opozicijskih poslancev vložila predlog ureditve, ki so ga napisali sindikati.

Področje poklicnih bolezni pri Pod črto spremljamo že od leta 2015. To ne bi bilo mogoče brez vaše podpore. Podpri Pod črto v 2023. >>>

Delavec bi po tem predlogu postopek ugotavljanja poklicne bolezni lahko začel z vlogo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje, pooblaščeni zdravnik bi izdal mnenje o sumu obstoja poklicne bolezni, nato pa bi o zadevi odločala invalidska komisija. S tem bi bila omogočena neodvisnost zdravnika od podjetja.

Toda vlada predloga ni podprla, obravnava na pristojnem odboru državnega zbora pa se je s februarjem 2022 končala brez sprejete novele zakona.

Nerazrešeni torej ostajajo vsi problemi, ki smo jih uvodoma povzeli, med epidemijo pa se je seznam sprememb, ki bi jih Slovenija morala sprejeti na tem področju, še povečal.

Države članice Evropske unije so v okviru socialnega dialoga maja 2022 dosegle dogovor o tem, da bi se covid-19 moral priznati kot poklicna bolezen. To v Sloveniji še ni implementirano, saj se covid-19 šteje za poškodbo pri delu, ne za poklicno bolezen.

Posredovanje Mednarodne organizacije dela

Lučka Böhm, ki se na ZSSS ukvarja s poklicnimi boleznimi, je v januarskem članku na Podčrto poudarila, da večkrat na leto kontaktira s pristojnim ministrstvom in jih opozarja na težave. Tudi osebno obišče vsakega novega ministra za zdravje. »A ministri tega področja ne uredijo, ker vedo, da s tem ne bodo zmagali na volitvah,« je za naš članek še dodala Böhm.

Strokovnjaki, posamezniki in organizacije so si v zadnjih 30 letih prizadevali za spremembe in na pristojne ministre ob vsaki menjavi mandata naslavljali zahteve in predloge za ureditev področja poklicnih bolezni.

Novembra 2021 je ZSSS na Mednarodno organizacijo dela podala pritožbo zoper Slovenijo zaradi domnevne kršitve Konvencije o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju, ki jo je Slovenija podpisala leta 1992.

Konvencija zahteva, da podpisnice določijo postopek za priznavanje poklicnih bolezni, odgovornost za to pa leži na ministrstvu za zdravje in ministrstvu za delo.

Administrativni svet Mednarodne organizacije dela je marca 2022 ugotovil, da je pritožba ustrezna za začetek postopka, in imenoval preiskovalni odbor za njeno obravnavo ter o začetku postopka obvestil Vlado RS.

Postopek predvideva možnost spravnega postopka, na katerega je ZSSS že v pritožbi pristala – pod pogojem sprejema pravilnika o poklicnih boleznih.

Na potrebo po takšnem pravilniku strokovnjaki, posamezniki in organizacije opozarjajo že leta. Pritožba Sloveniji očita tudi, da ni zbirala letnih statistik o poklicnih nesrečah in boleznih, za katere je zadolžen Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Novoizvoljena vlada je junija lani sprejela postopek poravnave, pri čemer je ZSSS pristala na odložitev postopka do jeseni 2022, da bi dali novi vladi dovolj časa. Ministrstvo za delo so takrat opozorili, da če vlada ne bo pripravila rešitve do konca oktobra, bo ZSSS postopek vrnil v roke Mednarodne organizacije dela.

V začetku novembra 2022 smo se na ZSSS obrnili z vprašanjem, ali vedo, v kateri fazi je postopek. Odgovorili so, da so prejeli prvi telefonski klic z ministrstva za zdravje. Z ministrstva so nam kasneje sporočili, da so 9. decembra ZSSS-ju predstavili osnutek pravilnika o poklicnih boleznih in da se usklajujejo glede vsebinskih rešitev. Napovedali so razpravo na Ekonomsko-socialnem svetu in v začetku leta 2023 dokončno ureditev področja.

Glede na ugotovitve naših preiskav in predloge strokovnjakov bi bilo treba v postopku priznavanja poklicnih bolezni, ki bi ga urejal omenjeni pravilnik, poskrbeti za redne preventivne preglede, znižati strošek posameznega pregleda, premestiti strošek pregleda z delodajalca na neodvisno institucijo, opredeliti ustrezne izvedence za sodne postopke in razširiti seznam poklicnih bolezni.

V predzadnjem tednu decembra smo izvedeli, da so se 20. decembra pogajanja med vlado in ZSSS zaključila z uskladitvijo dokumenta in da bo ta javno objavljen pred prazniki.

Kaj vključuje predlog novega pravilnika

Predlog novega pravilnika vzpostavlja neodvisnost zdravnikov, ki so zadolženi za postavljanje prve diagnoze poklicne bolezni v večfaznem postopku.

Ta bi se začel z vlogo, ki bi jo delavec podal pri interdisciplinarni skupini strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni, ki bi delovala v okviru Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa.

Skupina bi delovala v senatu treh članov, od katerih bi dva bila zdravnika medicine dela in en zdravnik z licenco s strokovnega področja, relevantnega za določeno bolezen.

Noben od članov skupine ne bi smel biti zdravnik, ki je ali je bil v pogodbenem poslovnem odnosu z delavčevim zaposlovalcem. Specialist bi moral imeti v določenem roku dostop do delovnega mesta, na katerem delavec opravlja delo, da bi opravil presojo o vzročni povezavi med delom in boleznijo. Pri tem bi uporabljal merila, ki naj bi jih pripravil Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa.

Stroški postopka ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicne bolezni bi kril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Če skupina ne bi mogla dokazati obstoja poklicne bolezni, bi lahko naznanila sum na njen obstoj, na podlagi katerega bi spremljala stanje na delovnem mestu. Poleg omenjenih določil pravilnik vsebuje posodobljen seznam poklicnih bolezni, ki vključuje covid-19.

Novi pravilnik bi tudi sistematiziral spremljanje poklicnih bolezni na državni ravni.

Minister za zdravje bi moral ustanoviti skupino za spremljanje poklicnih bolezni, ki bi skrbela za izvajanje pravilnika ter sprejemala in oblikovala predloge za njegove spremembe. Interdisciplinarna skupina strokovnjakov bi pripravljala letna poročila o sumih na poklicne bolezni in o postopkih njihovega ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja. Ta poročila bi posredovala skupini za spremljanje poklicnih bolezni, pristojnim ministrstvom in drugim relevantnim organom.

Lučka Böhm ocenjuje, da predlog pravilnika omogoča izvedbo dejanskih postopkov ugotavljanja poklicnih bolezni.

Hiter potek usklajevanja, ki je pripeljalo do predloga pravilnika, ki je zdaj v javni razpravi, pa pripisuje roku za spravo, ki ga je Mednarodna organizacija dela predpisala slovenski vladi.

Na ministrstvu za delo so nam pojasnili, da je rok za spravo sicer 4. januar 2023, a predvidevajo, da bo podaljšan zaradi trajanja javne razprave o predlogu pravilnika. To so nam potrdili na ministrstvu za zdravje in zapisali, da je rok podaljšan do konca februarja*.

Kot kaže naše večletno preiskovanje te teme, je bilo na področju poklicnih bolezni danih veliko obljub, noben poskus ureditve tega področja pa do sedaj ni pripeljal do dokončne ureditve problematike poklicnih bolezni.

Pri Pod črto bomo v prihajajočem letu spremljali, ali bo posredovanje mednarodnih institucij tokrat vendarle privedlo do sprememb.

Uredniška sprememba v besedilu (23. 12. 2022): Dodan odgovor ministrstva za zdravje: »Na potrditev te informacije s strani ministrstva za zdravje še čakamo.« je nadomeščeno s »To so nam potrdili na ministrstvu za zdravje in zapisali, da je rok podaljšan do konca februarja.«

* Aktualne informacije (18. 1. 2023): Minister za delo je s soglasjem ZSSS zaprosil za podaljšanje roka za spravo do največ 28. 2. 2023.

Uredniška sprememba v besedilu (10. 3. 2023): Dodan popravek: »Vlada namreč z zdaj že 30-letnim kršenjem konvencije o varstvu pri delu tvega posredovanje Meddržavnega sodišča v Haagu.« je nadomeščeno z »Vlada bi namreč z zdaj že 30-letnim kršenjem konvencije o varstvu pri delu tvegala posredovanje Meddržavnega sodišča v Haagu.« Dodan popravek: »Novembra 2021 je ZSSS na Mednarodno organizacijo dela podala pritožbo zoper Slovenijo zaradi kršitve Konvencije o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju, ki jo je Slovenija podpisala leta 1992.« je nadomeščeno z »Novembra 2021 je ZSSS na Mednarodno organizacijo dela podala pritožbo zoper Slovenijo zaradi domnevne kršitve Konvencije o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju, ki jo je Slovenija podpisala leta 1992.«

Tema Poklicne bolezni na Pod črto:

• Kako država že 15 let na cedilu pušča poklicno bolne (Objavljeno: 6. 6. 2015)
  
• Poklicne bolezni – slovenska nacionalna sramota (Objavljeno: 9. 6. 2015)
• Ministrstvu se s pripravo zakonodaje za ureditev pravic poklicno bolnih ne mudi (Objavljeno: 5. 8. 2015)
  
• Ministrstvo požrlo obljubo: odkrivanje poklicnih bolezni še kar neurejeno (Objavljeno: 26. 1. 2016)
  
• Ministrstvo spet prelomilo obljubo: odkrivanje poklicnih bolezni še kar neurejeno (Objavljeno: 14. 2. 2017)
• Intervju s premierjem Šarcem: veliko anekdot, malo konkretnosti (Objavljeno: 15. 5. 2019)
• Podkast (epizoda 16): komentar pogovora s premierjem Marjanom Šarcem (Objavljeno: 17. 5. 2019)
  
• Komentar pogovora z zdravstvenim ministrom: obljublja ukrepe, a ne povsod (Objavljeno: 17. 12. 2019)
• Podkast (epizoda 20): Kdo bo pozdravil akutne težave v slovenskem zdravstvu? (Objavljeno: 31. 1. 2020)
• Poklicne bolezni: z odškodninami se ne zmaguje na volitvah (Objavljeno: 7. 1. 2022)
  
• Podkast (epizoda 29): Poklicne bolezni – več kot dve desetletji prelomljenih obljub (Objavljeno: 14. 1. 2022)

Preiskovalno delo na Pod črto že več kot osem let omogočate s svojimi donacijami. Trenutno zbiramo sredstva za delovanje v 2022. Veseli bomo vaše podpore – vsak evro šteje. Podpri Pod črto. >>>