Članek je objavljen tudi v časniku Dnevnik

»Na ministrstvu za zdravje smo pripravili osnutek pravilnika, ki je v internem usklajevanju. Usklajevanje s ključnimi deležniki v delovni skupini se bo začelo konec avgusta, pravilnik pa bo dan v javno razpravo, ko bo delovna skupina končala z delom.«

Tako se glasi celoten odgovor ministrstva za zdravje na vprašanje podcrto.si, v kateri fazi je priprava zakonodaje za boljše odkrivanje in potrjevanje poklicnih bolezni pri nas. A osnutek pravilnika je bil pripravljen in v »internem usklajevanju« že vsaj od marca letos – kot nam je takrat zatrdila generalna direktorica direktorata za javno zdravje ministrstva za zdravje Mojca Gobec. Kot kaže, se torej ministrstvu pri reševanju problematike poklicno bolnih ne mudi.

Spomnimo, junija letos smo razkrili s konflikti interesov prežet sistem odkrivanja in potrjevanja poklicnih bolezni. Zato danes 25.000 delavcev v Sloveniji bodisi ne ve, da so poklicno bolni, bodisi jim delodajalci, invalidske komisije in sodišča odrekajo pravico do odškodnine in zakonsko zajamčenih ugodnosti iz invalidskega zavarovanja.

Trenutni pravilnik o seznamu poklicnih bolezni, ki predpisuje postopek ugotavljanja in priznavanja obstoja poklicnih bolezni, določa, da mora pregled delavca ob sumu na poklicno bolezen plačati delodajalec. A slednji pregleda, ki stane okoli 1000 evrov, delavcem v večini primerov nočejo plačati. Ob potrditvi suma bi bili namreč odškodninsko odgovorni. Delavci, predvsem tisti v proizvodnji, pa si dragih pregledov ne morejo privoščiti.

Poklicne bolezni bi morali ugotavljati tudi zdravniki medicine dela, ki izvajajo redne zdravstvene preglede zaposlenih. A te zdravnike plača delodajalec. Če zdravnik odkrije poklicno bolezen, lahko delodajalec z njim prekine pogodbo za izvajanje pregledov oziroma z grožnjo prekinitve pogodbe izsiljuje zdravnika. Zdravniki si zato delavcem ne upajo diagnosticirati poklicnih bolezni.

Četudi delavcu uspe pridobiti potrdilo zdravnikov, da ima poklicno bolezen, pa je to v večini primerov ničvredno. Sodišča potrdila namreč ne upoštevajo in v primeru tožb postavijo svoje, pogosto nestrokovne izvedence. Posledično tožbe delavcev za odškodnino niso uspešne.

K upoštevanju potrdila prav tako niso zavezane invalidske komisije, zaradi česar poklicno bolnim pogosto odmerijo nižje invalidske pokojnine, kot jim pripadajo.

Rešitve so jasne, volje pa ni

Za  boljše odkrivanje in potrjevanje poklicnih bolezni bi moralo preglede delavcev kriti zdravstveno zavarovanje. Ob sumu na poklicno bolezen pa bi moral delavca pregledati neodvisen zdravnik medicine dela in ne tisti, ki ga plača delavčev delodajalec. Ugotovitve zdravnikov medicine dela bi morale nato imeti veljavo tako pred sodišči kot pred invalidskimi komisijami, je nujne ukrepe za podcrto.si februarja letos pojasnila dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana.

Pravilnik, ki ga zdaj pripravlja ministrstvo za zdravje, naj bi po zagotovilih Mojce Gobec postopke uredil tako, »da bi bili nedvoumni, za delavca zelo jasni in vsak člen v tem postopku bo imel zelo jasna pooblastila, naloge in odgovornosti«. O podrobnostih marca ni želela govoriti. Je pa javno predstavitev pravilnika obljubila za drugo polovico letošnjega leta.

A trenutna hitrost internega usklajevanja pravilnika na ministrstvu njene obljube postavlja pod vprašaj.

Skrb vzbujajočo neaktivnost ministrstva izpostavlja tudi januarski odgovor varuha človekovih pravic Marjanu Kokolu, ki je poklicno zbolel za sindromom zapestnega prehoda. Kokol je varuhu potožil, da bi moralo ministrstvo na podlagi leta 2012 sprejetega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju nov pravilnik sprejeti najkasneje do januarja 2014.

Leto pozneje je varuh v odgovoru Kokolu zapisal: »Ministrstvo [varuhu] ni pojasnilo, kakšne aktivnosti, če sploh, je do zdaj že izvedlo na področju urejanja vprašanj, povezanih s poklicnimi boleznimi, prav tako pa tudi ni pojasnilo, kdaj dejansko namerava pristopiti k pripravi pravilnika, ki bo urejal tako kompleksno področje, kot navaja ministrstvo za zdravje. Rok za izdajo izvedbenega predpisa je po naši presoji že bistveno prekoračen, za zamudo pa ni najti ne utemeljenega razloga ne opravičila.«