November na Pod črto: študentski posli, plagiati, nova aplikacija in pričetek kampanje za 2017

Nova aplikacija, nagrada za novinarko Tanjo Pirnat, zgodba o plagiatih, ki jih je kupila koprska občina, in visokih plačah nekdanjih študentskih politikov na kampusu ŠOU - november je bil z zgodbami nabit mesec.

Zelo malo stvari se spremeni čez noč. In vsi vemo, da je za spremembe potreben čas. Da pa od razkritij nepravilnosti do policijske preiskave mine kar pet let – to pa je verjetno malo predolga doba.

Ta scenarij se je zgodil pri poročanju o nepravilnostih v Lekarni Ljubljana. V začetku leta 2012 je avtor tega prispevka, takrat še za časnik Delo, napisal članek o nenavadnih praksah javnega naročanja v Lekarni Ljubljana . Lekarna bi morala kot javni zavod zdravila in ostale prodajne artikle naročati prek javnih razpisov, na katerih bi imeli priložnost posel pridobiti vsi zainteresirani ponudniki. Namesto tega je Lekarna posle izbranim ponudnikom zdravil, očal, plenic in drugih medicinskih pripomočkov dodeljevala kar neposredno. Pogosto z izgovorom, da imajo le izbrani ponudniki primerne produkte, po katerih povprašujejo stranke.

Novembra letos so policisti le potrkali na vrata Lekarne. Poleg takratnih odgovornih v Lekarni Ljubljana preiskujejo tudi podjetje Kemofarmacija, ki je zdravila dobavljalo mimo javnih naročil. Upamo seveda, da bo postopek od zdaj dalje tekal hitreje.

Kot vsak mesec, smo tudi tokrat pripravili pregled zgodb, ki smo jih objavili novembra:

Gospodarsko ministrstvo odpira vrata novim obvodom Lahovnikovega zakona

Že oktobra smo razkrili dogovarjanja direktorjev slabe banke, kako bi lahko menedžerjem v državnih podjetjih zvišali plače nad omejitvijo Lahovnikovega zakona. Eden izmed obvodov, ki so ga uporabili v podjetju Cimos, je zaposlitev direktorja v tuji podružnici državne družbe in izplačevanje dodatne plače prek te tuje podružnice.

Na podcrto.si smo nato gospodarsko ministrstvo vprašali, kaj menijo o takšnih praksah. Odgovorili so nam, da so takšne prakse v skladu z zakonom. Torej: v kolikor si menedžerji državnih podjetij želite izplačevati višjo plačo od omejitev Lahovnikovega zakona, je rešitev preprosta. Ustanovite podružnico v tujini in si prek nje izplačujte dodatno plačo. Gospodarsko ministrstvo bo očitno mižalo na obe očesi.

Kako so na slabi banki poskušali vplivati na poročanje medijev

Direktorji slabe banke so se v preteklih letih večkrat znašli v neprijetnem položaju. Najprej so v začetku lanskega leta zaradi kritičnih poročil protikorupcijske komisije in računskega sodišča morali oditi trije neizvršni direktorji. Oktobra lani je bil čas za novo rošado – zaradi previsokih plač je vlada razrešila predsednika upravnega odbora in glavnega izvršnega direktorja slabe banke. Enaka usoda je po razkritjih podcrto.si o dogovarjanju, kako obiti Lahovnikov zakon, doletela dotedanjega predsednika upravnega odbora, Marka Simonetija.

Dober PR ob takšnih neprijetnostih pomemben. Na slabi banki so krivca za negativno poročanje o njenem delu iskali v zasebnem prijateljevanju med novinarko in pomembnim gospodarstvenikom in obenem poskušali olepšati svoje delo, smo razkrili na podcrto.si.

 

Zgodbe na Pod črto omogočate bralci z donacijami. Želim podpreti Pod črto v 2017 >>

Notranja ministrica s sprenevedanjem brani zavajanje šefa policije

Laž ima kratke noge. To se je pokazalo tudi v primeru zavajanja trenutnega direktorja policije Marjana Fanka glede uporabe tako imenovanih lovilcev IMSI. Fank je najprej trdil, da policija lovilec IMSI ima, a ga ne uporablja. Nato, da ga ima, a ga uporablja le za iskanje pogrešanih. Na koncu pa se je izkazalo, da je policija vrsto leti s pomočjo lovilcev pridobivala telefonske številke osumljencev. Kar je nezakonito.

Za takšno zavajanje ministrici za notranje zadeve Vesni Györkös Žnidar, sodeč po njenih izjavah, ni kaj dosti mar. Na novinarski konferenci vlade je na vprašanje podcrto.si o zavajanju direktorja Fanka javno izjavila, da trditve o zavajanju ne držijo. Pri naših poznejših vprašanjih pa je obrnila ploščo in zatrdila, kako ni javno izjavila, da naše trditve o Fankovem zavajanju ne držijo. Pa čeprav je njena izjava javno dostopna v video posnetku novinarske konference.

Zakaj v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živi skoraj vsak šesti starejši

Ilustracija: Ajda Erznožnik
Ilustracija: Ajda Erznožnik

Prostovoljci projekta Starejši za starejše s svojimi obiski svojih vrstnikov včasih celo rešujejo življenja. Nekateri starejši si po plačilu položnic ne morejo privoščiti dovolj hrane. Zato jih prostovoljci najdejo podhranjene.

V Sloveniji 58 tisoč ljudi, starejših od 65 let, živi v revščini. Njihove pokojnine so tako nizke, da si z njimi ne morejo pokriti osnovnih življenjskih stroškov. Država – in družba – pa vztrajno gledata stran.

Koprska občina od inštituta IFIMES kupila za več 10.000 evrov plagiatov

studija albanija skrita moc bese
Primer plagiata.

Uslužbenci Mestne občine Koper morajo biti dobro obveščeni. Pri tem si pomagajo tudi s študijami: o razsežnostih albanske družine v Kopru ali pa o možnostih poslovanja Kopra s Kuvajtom. Ker pa znanje ni zastonj, morajo za študije seveda plačati. Inštitutu IFIMES so tako med leti 2011 in 2016 za šest študij plačali skupno skoraj 70.000 evrov.

A kaj, ko bi uslužbenci koprske občine podatke iz študij lahko pridobili tudi z javno dostopnih virov – na primer, z Wikipedije. Na podcrto.si smo namreč razkrili, da je velik del študij, ki jih je IFIMES prodal občini, plagiat.

O našem razkritju so poročali tudi na RTV Slovenija in Radiu Koper. 

Slabe statistike UKC Ljubljana pri smrtnosti pacientov zaradi sepse in možganske kapi

V primerljivih bolnišnicah v nemško govorečih državah je lani zaradi sepse umrlo 17,7 odstotkov bolnikov. V UKC Ljubljana pa kar 28 odstotkov. Podobno razmerje je tudi pri možganski kapi: 9,2 odstotka v primerljivih bolnišnicah in 15,5 odstotka v UKC Ljubljana.

Vas zanima, zakaj? Nas tudi. A odgovora nismo mogli dobiti, saj so v UKCLJ prezaposleni za odgovarjanje na naša vprašanja. V UKC Ljubljana so nam sporočili le, da naj jih za pojasnila ponovno zaprosimo prihodnje leto.

Zakaj na Pod črto preiskujemo poti – in zablode – javnega denarja

Ilustracija: Metod Blejec
Ilustracija: Metod Blejec in Una Rebič

Kar 5,2 milijona evrov za informacijski sistem, ki ga nihče ne uporablja. Za plačilo treh četrtin pogodbene vrednosti projekta le tretjina opravljenega dela. In 2,3 milijona javnega denarja za katerega država ne ve, kako učinkovito ga je porabila.

To so le trije primeri državnih investicij v IT, ki niso šli po načrtih. Država pa v takšnih primerih sploh ne načrtuje iskanja odgovornih za več milijonske izgube javnega denarja. Zakaj ne? To s svojim delom pojasnjujemo na podcrto.si.

Visoke plače nekdanjih študentskih funkcionarjev na študentskem kampusu

Študentski kampus Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) ima pet zaposlenih, aktivnosti na kampusu pa je bolj malo. Od zaposlenih sta kar dva vodstvena delavca s temu primerno plačo. Direktor kampusa zasluži 2115 neto osnovne plače na mesec. Prokurist pa 1915 evrov neto. A slednji lahko vsak mesec dobi še dodatnih 20 odstotkov plače kot dodatek za uspešnost. V primeru odpovedi pogodbe pa bosta prejela odpravnino v višini kar 12 mesečnih plač.

Stroški obeh osnovnih plač Kampus letno stanejo več kot 96.000 evrov. Za primerjavo: ŠOU je v celotnem letošnjem letu za študente v socialni stiski namenil skupno 80.000 evrov. Preberite več.

***

Nagrada naši novinarki, kampanja za 2017 in finančno poročilo

Novinarka podcrto.si Tanja Pirnat, nagrajenka Društva novinarjev Slovenije za debitantko leta 2016. Foto: Taja Topolovec
Novinarka podcrto.si Tanja Pirnat, nagrajenka Društva novinarjev Slovenije za debitantko leta 2016. Foto: Taja Topolovec

Na podcrto.si smo se novembra veselili novega priznanja za naše delo. Novinarka Tanja Pirnat  je za članke na podcrto.si o revščini in varstvu okolja prejela nagrado Društva novinarjev Slovenije za debitantko leta 2016. Za to nagrado ste zaslužni tudi vsi bralci, ki z donacijami omogočate zgodbe na podcrto.si.

V novembru smo na podcrto.si objavili aplikacijo, s katero lahko preverite, ali vam delodajalec pravočasno obračunava prispevke za socialno varnost.

Ob tem smo v kreativnem centru Poligon organizirali dogodek ob drugi obletnici Pod črto, na katerem smo vam predstavili ozadja našega dela, debatirali ob sladkih pitah in uradno otvorili kampanjo za zbiranje donacij, ki bodo omogočile naše delo v 2017. V novembru ste nas bralci podprli s 3409 evri donacij, za kar se vam lepo zahvaljujemo. Za zgodbe v 2017 zbiramo skupno 25.000 evrov podpore bralcev.

Avtorja kampanje #PodpriPodCrto2017: Taja Topolovec, idejna zasnova, in Metod Blejec, oblikovanje.
Avtorja kampanje #PodpriPodCrto2017: Taja Topolovec, idejna zasnova, in Metod Blejec, oblikovanje.

Želim podpreti Pod črto z donacijo >>

Za konec objavljamo še podatke o poslovanju podcrto.si v novembru:

Prihodek od donacij bralcev: 3409 EUR

Prihodek od prodaje vsebin v so-objavo: 200 EUR (pogovor z urednikom podcrto.si o preiskovalnem novinarstvu po filmu Dobri Državljan v Knjižnjici Kranj)

Stroški dela: 4755 EUR

Provizije, davek, administracija in ostalo: 453.94 EUR

PodCrto_Design_Podpri_Cam#4_Banner_960x360_Strap # WebButton

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Mesečna poročila o našem delu

V zameno za vašo podporo smo se zavezali k transparentnosti našega delovanja. Zato vas obveščamo o finančnem in ostalem poslovanju portala podcrto.si.

52 prispevkov

Poletje na Pod črto: skriti lastniki Mladine in pogrebniki podjetij v Lamberghu

Več premikov na bolje, iskanje skritih lastnikov tednika Mladina, in nova zgodba o pogrebnikih podjetij. Za vas smo zbrali, kaj …

Tema: Mesečna poročila o našem delu
Sporočilo uredništva,

Junij na Pod črto: propaganda občinskih medijev in pogrebniki podjetij

Trije premiki na bolje, nova tema o skritih interesih medijskih lastnikov in nova razkritja v seriji Pogrebniki podjetij.

Tema: Mesečna poročila o našem delu
Sporočilo uredništva,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno