Gospodarsko ministrstvo odpira vrata novim obvodom Lahovnikovega zakona

Plačila direktorjem državnih podjetij, višja od omejitev Lahovnikovega zakona, niso nezakonita, če so izvedena prek tuje podružnice podjetja, gre sklepati iz pojasnil ministrstva za gospodarstvo.

IMG_1353r
Slaba banka je tolerirala obvode Lahovnikovega zakona v Cimosu.

Gerd Rosendahl, Direktor družbe Cimos, d. d., ki je v večinski lasti države, dobi v matični družbi plačo 6500 evrov bruto. Kot so nam potrdili s Cimosa, pa dobi Rosendahl še dodatno plačilo prek nemške podružnice Cimosa, Cimos Germany. Višine tega plačila v Cimosu ne razkrivajo.

Tako imenovani Lahovnikov zakon z uradnim imenom »Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnostih,« omejuje višino plač direktorjem podjetij v večinski državni lasti. Nastal je kot odgovor na ekscesno visoka plačila nekaterim menedžerjem državnih družb, ki so se v času zadnje gospodarske krize zaradi slabih poslovnih odločitev v preteklosti zlomile, njihovi menedžerji pa so dobivali visoke plače in odpravnine.

Zakon omejitve postavlja glede na povprečno plačo v državnem podjetju. Člani uprave lahko dobijo od tri do petkratnik povprečne bruto plače v podjetju – odvisno od velikosti in panoge podjetja. Direktor Cimosa Rosendahl pa lahko z dobivanjem plačil prek nemške podružnice podjetja te omejitve obide.

Plača Rosendahla je v javnosti postala žgoča tema po naši objavi posnetkov sej upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma slabe banke. Iz posnetkov je razvidno, da so direktorji vedeli za obvode plač v Cimosu, a niso ukrepali. Še več, predsednik upravnega odbora slabe banke Marko Simoneti je ostalim direktorjem predlagal dodatne ideje za izogibanje določilom Lahovnikovega zakona.

Javnosti (še) ni znano, kolikšno plačo direktor Cimosa Rosendahl dobiva prek nemške podružnice podjetja. Kot rečeno, na Cimosu tega podatka ne želijo izdati. S slabe banke pa so nam sporočili, da naj se s tem vprašanjem obrnemo na Cimos.

S prošnjo za podatek o plači smo se nato obrnili na finančno ministrstvo. Slednje je namreč pooblaščeno za nadzor nad delom slabe banke.

Kot so nam odgovorili z ministrstva, podatka o nemški plači Rosendahla ne morejo pridobiti. Nemška podružnica Cimosa posluje po nemški zakonodaji in zanjo Lahovnikov zakon zato ne velja. Podatek o višini Rosendahlove plače v Cimos Germany je tako poslovna skrivnost in kot tak nedosegljiv ministrstvu, ki je dolžno nadzorovati poslovanje slabe banke.

Ta odgovor so nam s finančnega ministrstva poslali po posvetovanju z ministrstvom za gospodarstvo. Na slednjem so sprejeli stališče, da Lahovnikov zakon »velja samo za pravne osebe slovenskega prava, za družbo, ustanovljeno v Nemčiji, pa velja nemški pravni red«.

Ministrstvo za gospodarstvo s tem stališčem odpira vrata legalnim obvodom Lahovnikovega zakona. Če želi podjetje v državni lasti svojemu direktorju dati plačo, višjo od omejitev Lahovnikovega zakona, mora le odpreti podružnico na tujem. Dodatno plačo mu lahko nato nakazuje prek tega tujega hčerinskega podjetja. To podjetje namreč ne zapade pod določila Lahovnikovega zakona.

Tak obvod pa po pojasnilih ministrstva za finance ne bo več možen za podjetja, ki so v lasti DUTB. Finančno ministrstvo namreč pripravlja »splošno usmeritev, naslovljeno na DUTB«, glede prejemkov projektnih menedžerjev in članov poslovodstva družb v lasti DUTB. Po pojasnilih ministrstva mediju podcrto.si bo nova usmeritev direktorju družbe v lasti DUTB prepovedala, da se dodatno zaposli (in prejema plačilo) v hčerinski družbi tega podjetja. Toda, kot rečeno, bo ta usmeritev veljala le za državna podjetja v lasti DUTB.

Za razliko od ministrstva za finance pa ministrstvo za gospodarstvo ne želi konkretno povedati, kakšne ukrepe bo predlagalo, da bi onemogočilo obvode Lahovnikovega zakona. Poudarili so le, da so predloge sprememb zakona že pripravili, ti pa so zdaj v usklajevanju med ministrstvi. Po mnenju gospodarskega ministrstva »je glavna slabost Lahovnikovega zakona, da zelo rigidno določa višino prejemkov samo glede na velikost družbe, pri čemer se zanemarjajo vsi ostali pomembni vidiki določanja višine prejemkov (stanje konkurence, izvozna usmerjenost podjetja, panoga, v kateri deluje družba, izpolnjevanje zastavljenih  ciljev itd.). Cilj je, da bi pri oblikovanju politike prejemkov upoštevali tudi prej navedene vidike.«

Do ukrepa, ki ga bo za družbe v lasti DUTB uvedlo ministrstvo za finance – prepoved zaposlitve direktorjev državnih podjetij v hčerinskih družbah teh podjetij – se na gospodarskem ministrstvu niso želeli opredeliti.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Nadzor nad javnim sektorjem

Kako dobro delujejo javna uprava in državna podjetja, ki jih plačujemo davkoplačevalci oziroma so odgovorni državljanom? Nadzorujemo zaposlovanje, učinkovitost in korupcijo v javnem sektorju.

63 prispevkov

Podbregarjev doktorat: ljubljanska univerza ukrepa, mariborska se spreneveda

Mariborska univerza ne želi dati jasnega odgovora, ali bodo v primeru spornega doktorata Iztoka Podbregarja ukrepali. Ljubljanska pa bo ugotavljala, …

Tema: Nadzor nad javnim sektorjem
Članek,

Zakaj se lahko s selitvijo premoženja v davčne oaze izognete rubežu

Precej je primerov, ko lastniki premoženja premožnih Slovencev v davčnih postopkih postanejo neznana podjetja v tujini, s čimer se dolžniki …

Tema: Nadzor nad javnim sektorjem
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno