Ena izmed prednosti članstva Slovenije v Evropski uniji so evropska sredstva. Naša država ima vsako leto na voljo več sto milijonov evrov evropskih sredstev, ki jih lahko porabi za razvoj države. Evropska sredstva tako financirajo vse od gradenj čistilnih naprav, vodovodov, cest in železnic, obnov turistične infrastrukture, do socialnih in izobraževalnih programov. Precejšen del sredstev država nameni tudi za spodbujanje podjetij in podjetništva.

Ta denar naj bi podpiral predvsem raziskave in razvoj v podjetjih in razvoj samega podjetništva. Več raziskav in razvoja v podjetjih in več podjetništva namreč pomeni tudi razvoj bolj naprednih produktov in storitev z visoko dodano vrednostjo. Razvoj in trženje teh produktov pa prinese več in bolje plačana delovna mesta ter višje prihodke v državni proračun.

Vprašanje pa je, ali milijoni evrov evropskih sredstev, ki jih država vsako leto nameni za podjetja in podjetništvo, tudi dosežejo ta namen.

Pri Pod črto smo se odločili preiskati največji razpis za porabo evropskih sredstev za podporo podjetjem do zdaj – razpis za ustanovitev tako imenovanih razvojnih centrov slovenskega gospodarstva. Slovenija je 17 razvojnim centrom v začetku leta 2011 dodelila kar 161 milijonov evrov javnih sredstev. Veliko večino tega zneska so predstavljala evropska sredstva. Namen sredstev je bil vzpodbuditi raziskave in razvoj v podjetjih, ki bi se združila v razvojnih centrih. Velika in majhna podjetja iz iste panoge v posameznem razvojnem centru naj bi sodelovala pri razvoju novih produktov z visoko dodano vrednostjo. Razvojni centri naj bi postali nekakšno gonilo tehnološkega napredka v Sloveniji.

Kot smo ugotovili v večmesečni preiskavi na Pod črto, ta načrt ni uspel. Zaradi napak pri porabi teh 160 milijonov evrov javnih sredstev je morala Slovenija v evropski proračun do danes vrniti že 45 milijonov evrov. Nekateri razvojni centri so že v stečaju, medtem ko ostalim prihodki upadajo. Pet razvojnih centrov se je zaradi nepravilne porabe sredstev znašlo celo v predkazenskih ali kazenskih postopkih. Financiranje razvojnih centrov bi lahko tako označili za nekakšen TEŠ 6 na področju podjetništva.

Kaj je šlo narobe pri financiranju razvojnih centrov? To bomo v naslednjih tednih predstavili v seriji člankov na Pod črto. Pokazali bomo, zakaj je bil že razpis za financiranje teh centrov pripravljen neustrezno. Razložili bomo, zakaj je morala država zaradi napak in slabega dela ministrstva za gospodarstvo na koncu vračati evropska sredstva. In pokazali, da ima nepripravljenost ministrstva na soočanje s posledicami financiranja razvojnih centrov še danes negativne posledice.

Upamo, da bodo naša razkritja prispevala k bolj smotrni porabi evropskih sredstev in boljšemu nadzoru nad to porabo. Vabljeni k spremljanju našega dela v projektu »Razvojni centri slovenskega gospodarstva« v prihodnjih tednih in mesecih.

Objavljeni članki v seriji Razvojni centri

• Ministrstvo zaradi nepravilnosti ovadilo razvojni center Intech-les
• Razvojni centri (1. del): kako smo vračali milijone evrov evropskih sredstev
• Razvojni centri (2. del): goljufije namesto raziskav in razvoja
• Razvojni centri (3. del): izigravanja in vprašljiv učinek 161 milijonov subvencij
• RC energija: 7 milijonov evrov javne subvencije za propadel šaleški projekt
• Razvojni center Seaway: od priznanih obrtnikov do propadlih tovarnarjev
• Razvojni center Simit: ko mora država goljufom vrniti milijone evrov
• RC Savinja: vprašljive subvencije za spodbudo informacijskih tehnologij
• Seznam razvojnih centrov, v katerih so ugotovili hujše nepravilnosti
• Podkast: izgubljeni milijoni v razvojnih centrih

Avtor člankov: Anže Voh Boštic
Vodja/urednica projekta: Taja Topolovec
Urejanje člankov in preverjanje dejstev: Taja Topolovec, Lenart J. Kučić
Lektura: Ana Bogataj
Ilustracije: Metod Blejec
Zasnova infografik: Anže Voh Boštic, Taja Topolovec
Oblikovanje infografik in vizualij: Metod Blejec