Ministrstvo zaradi nepravilnosti ovadilo razvojni center Intech-les

Intech-les je že peti razvojni center, ki se je zaradi sporne porabe evropskih sredstev znašel v kazenskem postopku.

Ilustracija: Metod Blejec; Ozadje: Google Earth, Landsat / Copernicus

Gospodarsko ministrstvo je razvojnemu centru Intech-les leta 2011 dodelilo kar 17 milijonov evrov javnega denarja za raziskave in razvoj. Ta denar bi moral razvojni center porabiti strogo namensko. A so inšpektorji ministrstva lani ugotovili, da je razvojni center 4000 kvadratnih metrov veliko poslopje, ki ga je kupil tudi z javnimi sredstvi, dal v uporabo podjetju, ki je lastniško povezano z razvojnim centrom. To podjetje pa poslopje uporablja kot tovarno elektronskih komponent namesto za raziskave in razvoj.

Z ministrstva so nam potrdili, da so zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri delovanju razvojnega centra na tožilstvo podali kazensko ovadbo. Koga točno so ovadili in zaradi katerih kaznivih dejanj, na ministrstvu ne želijo razkriti. Iz dostopne dokumentacije pa lahko sklepamo, kakšni sporni posli so bili razlog za to, da se je razvojni center znašel v kazenskem postopku.

Sedemnajst milijonov evrov za raziskave lesa

Razvojni center Intech-les je subvencijo za raziskave in razvoj dobil v okviru leta 2011 oblikovane 161-milijonske injekcije javnih sredstev za ustanovitev razvojnih centrov slovenskega gospodarstva.

RC Intech-les je bil med tistimi razvojnimi centri, ki so dobili največ denarja. Ministrstvo mu je dodelilo kar 17,2 milijona evrov javnih sredstev. Še približno enkrat toliko denarja pa so morali v razvojni center vložiti ustanovitelji Intech-lesa, kar je bil pogoj za pridobitev subvencije.

Razvojni center naj bi denar porabil za raziskave in razvoj naprednih lesnih materialov, naprednih bivalnih enot in pohištva. Razvijal naj bi tudi različne tehnologije, povezane z lesom, na primer tehnologije rezanja in lepljenja lesa. Obenem naj bi se v razvojnem centru ukvarjali tudi s tako imenovanimi podpornimi rešitvami, denimo razvojem gibkih vezij za uporabo v lesenih objektih.

Med glavnimi ustanovitelji razvojnega centra so bila podjetja Javor Pivka, Fragmat, Kolektor Liv, Kovinoplastika Lož in Brest-pohištvo. Vseh lastnikov je bilo 14. Novembra 2011, le sedem mesecev po ustanovitvi razvojnega centra, so podjetje Brest-pohištvo ostali lastniki odstranili iz lastništva razvojnega centra z obrazložitvijo, da je Brest-pohištvo napovedalo »aktivnosti, škodljive za poslovanje RC Intech-les in njegove družbenike«. Večino od skoraj 15-odstotnega deleža Brest-pohištva v razvojnem centru je prevzela družba Elgoline.

Elgoline pa je tudi tista družba, ki je v središču domnevnih nepravilnosti pri poslovanju razvojnega centra. Elgoline ima v lasti dobrih 11 odstotkov razvojnega centra Intech-les. Večinski del Elgolina je v lasti Matjaža Levarja in Iztoka Gornika. Ti dve osebi sta obenem edina lastnika podjetja z imenom ProPlace. Slednje podjetje je prav tako vključeno v domnevne nepravilnosti pri poslovanju razvojnega centra.

Neupravičen nakup stavbe in tovarna namesto raziskovanja

Za kakšne nepravilnosti gre?

Kot je mogoče sklepati iz dokumentov, ki smo jih pri Pod črto pridobili od vira, je RC Intech-les novembra 2014 od podjetja ProPlace za 2,9 milijona evrov kupilo več kot 4000 kvadratnih metrov veliko stavbo. Del te kupnine – 1,2 milijona evrov – je razvojni center plačal iz javne subvencije. To stavbo naj bi razvojni center potreboval za izvajanje raziskav in razvoja. Zaradi tega je smel njen nakup delno financirati tudi iz javnih sredstev, ki jih je razvojni center dobil od ministrstva.

Stavba, ki jo je Intech-les kupil od podjetja ProPlace. Foto: Inženirski biro Saje

Eden izmed pogojev ministrstva za dodelitev omenjenih 17 milijonov evrov javnega denarja razvojnemu centru je bil, da bo center ves denar namenil za financiranje raziskav in razvoja. To je veljalo tudi za nepremičnine in opremo, ki so jo kupili s tem denarjem. Vsaj do konca leta 2019 so jih smeli uporabljati izključno za raziskave in razvoj.

A kot je mogoče sklepati iz pridobljenih dokumentov, ni bilo tako. Aprila 2019 je urad za nadzor proračuna, ki v Sloveniji nadzoruje pravilnost porabe evropskih sredstev, dobil prijavo, da kupljene stavbe v resnici ne uporablja razvojni center. Po očitkih prijavitelja naj bi stavbo uporabljalo kar podjetje ProPlace kot tovarno za elektronske komponente.

Torej: ProPlace naj bi s prodajo stavbe razvojnemu centru najprej neupravičeno zaslužil skoraj tri milijone evrov. Nato pa naj bi jo namesto za raziskave in razvoj še uporabljal za lastne potrebe izdelave komponent.

Po dobljeni prijavi je urad za nadzor proračuna gospodarskemu ministrstvu naročil preverbo teh očitkov. Uradniki ministrstva so lani jeseni ugotovili, da očitki držijo. Še več – stavbo v lasti razvojnega centra za svoje potrebe po ugotovitvah gospodarskega ministrstva neupravičeno uporabljata še dve podjetji. Prvo je že omenjeni Elgoline. Drugo pa je podjetje K. L. Laminates, d. o. o. Njegova direktorica je Mojca Meden, ki je obenem tudi manjšinska lastnica Elgolina.

Uradniki ministrstva so ugotovili tudi nepravilnosti pri nakupu opreme. Razvojni center bi moral del prejete subvencije nameniti za nakup opreme za izvajanje raziskav in razvoja. Po ugotovitvah ministrstva pa naj bi to opremo v resnici uporabljalo kar podjetje ProPlace za izdelavo elektronskih komponent.

Na ministrstvu so posledično ugotovili, da razvojni center zaradi zelo majhnega števila kadrov za svoje delovanje ne potrebuje več kot 4000 kvadratnih metrov velike stavbe, ki jo je za skoraj tri milijone evrov kupil od podjetja ProPlace. V razvojnem centru je namreč zaposlenih le sedem raziskovalcev.

Ilustracija: Metod Blejec; Ozadje: Google Earth, Landsat / Copernicus

Direktor razvojnega centra zavrnil očitke

Robert Ivančič, direktor razvojnega centra, se z ugotovitvami ministrstva ne strinja. V odgovoru na ugotovitve ministrstva je zapisal, da podjetji ProPlace in Elgoline ne opravljata proizvodne dejavnosti v stavbi v lasti razvojnega centra. Prav tako podjetje ProPlace ne uporablja opreme v lasti razvojnega centra. So si pa stroji v lasti razvojnega centra in stroji v lasti podjetja ProPlace zelo podobni, zato je možno, da je prišlo do napačnega sklepanja uslužbencev ministrstva, je zapisal Ivančič.

Glede majhnega števila raziskovalcev, ki naj bi uporabljalo 4000 kvadratnih metrov veliko stavbo, pa je Ivančič zatrdil, da infrastrukturo razvojnega centra uporablja do 40 ljudi.

Že peti razvojni center z ovadbo

A kot je mogoče sklepati iz dokumentacije, ta Ivančičeva pojasnila ministrstva niso prepričala. Zato so februarja letos na ljubljansko tožilstvo podali še ovadbo v zvezi z delovanjem razvojnega centra. Kaj točno so zapisali v ovadbi, na ministrstvu ne razkrivajo.

Razvojni center Intech-les je tako že peti razvojni center, ki se je znašel v kazenskem postopku. Poleg RC Intech-les so državni organi zaradi suma goljufij pri porabi evropskih sredstev ovadili še razvojne center SIMIT, razvojni center Energija, razvojni center Preko in razvojni center Seaway Yachts.

Pri Pod črto bomo v prihodnjih tednih pričeli z objavo člankov v seriji »Razvojni centri slovenskega gospodarstva«. Ministrstvo je leta 2011 financiralo ustanovitev 17 razvojnih centrov, hude nepravilnosti pa so ugotovili pri kar desetih. Predstavili bomo, kaj je šlo narobe pri financiranju teh centrov in zakaj je morala država v evropski proračun vrniti več deset milijonov evrov.

Dopolnilo (9. 4. 2020) V članek smo dodali informacijo, da je RC Intech-les za nakup stavbe od podjetja ProPlace namenil tudi 1,2 milijona evrov subvencije, ki jo je dobil od ministrstva za gospodarstvo.

Avtor člankov: Anže Voh Boštic
Vodja/urednica projekta: Taja Topolovec
Urejanje člankov in preverjanje dejstev: Taja Topolovec, Lenart J. Kučić
Lektura: Ana Bogataj
Ilustracije: Metod Blejec
Zasnova infografik: Anže Voh Boštic, Taja Topolovec
Oblikovanje infografik in vizualij: Metod Blejec

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #evropska sredstva #Razvojni centri slovenskega gospodarstva

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Evropska sredstva

Nadzorujemo pravilnost in smotrnost porabe milijonov evrov, ki jih Slovenija dobiva iz evropskega proračuna.

45 prispevkov

Seznam razvojnih centrov, v katerih so ugotovili hujše nepravilnosti

Pri Pod črto smo analizirali deset razvojnih centrov, pri katerih je proračunska inšpekcija ugotovila za več 100.000 evrov ali celo …

Tema: Evropska sredstva, Nadzor nad javnim sektorjem
Članek,

Razvojni center Jesenice: previsoka cenitev nepremičnine

Razvojni center Jesenice mora zaradi ugotovitev evropskih revizorjev vrniti 600.000 evrov javnih sredstev.

Tema: Evropska sredstva, Nadzor nad javnim sektorjem
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno