Zakaj vam država noče povedati, pri katerih podjetjih je FURS ugotovil največ neplačanih davkov

Razkritje tistih podjetij, ki so jim davčni inšpektorji odkrili stotisoče ali celo milijone evrov neplačanega davka, po mnenju vlade in informacijskega pooblaščenca ni v interesu javnosti.

Foto: FURS
Foto: FURS

Če državi dolgujete več kot 5000 evrov in ste samostojni podjetnik, se bodo vaše ime, priimek in datum rojstva znašli na javnem seznamu finančne uprave (FURS). Enako velja za podjetja. Če pa je podjetju FURS v inšpekcijskem nadzoru ugotovil več sto tisoč ali celo milijone evrov neplačanega davka, pa je ta informacija tajna. In takšna bo po odločitvi vlade ter informacijskega pooblaščenca tudi ostala.

Ta ugotovitev je rezultat našega polletnega prizadevanja, da bi nam FURS posredoval nazive podjetij, ki poslujejo z davčnimi oazami in pri katerih je sodeč po njihovi spletni strani v inšpekcijskih nadzorih ugotovil največ neplačanega davka. Posredovanje podatkov o tem, komu je FURS izdal odločbe, ki so na spletu dostopne le v anonimizirani obliki, sta namreč zavrnila tako vlada kot informacijski pooblaščenec.

Kot je zapisano na spletnih straneh FURS, je namen javne objave davčnih neplačnikov »krepitev davčne kulture, izboljšanje plačilne discipline ter povečanje prostovoljnega, pravilnega in pravočasnega obračunavanja davčnih obveznosti«. Objava identitete podjetij, pri katerih so inšpektorji ob davčnem pregledu ugotovili največ neplačanega davka, pa bi imela po mnenju FURS nasprotne učinke. Podjetja bi po njihovem mnenju lahko celo odvračala od plačila davkov. Prav tako bi objava identitete v nekaterih primerih kršila slovensko zakonodajo.

Na podcrto.si pa menimo, da ima javnost pravico izvedeti identiteto tistih podjetij, pri katerih je FURS ugotovil visoke vsote neplačanih davkov. Gre namreč za kršenje zakonodaje, ki ima posledice za celotno družbo. Izogibanje plačila davku pomeni manj denarja za šolstvo, zdravstvo in ostale pravice, ki jih financira državni proračun.

Po odločbah, s katerimi sta vlada in informacijski pooblaščenec zavrnila našo zahtevo za posredovanje podatkov o identiteti podjetij, smo na podcrto.si analizirali prvih deset pravnomočnih odločb s seznama FURS, s katerimi so inšpektorji podjetjem odmerili dodatni davek. Čeprav so nazivi prejemnikov odločb zakriti, smo za vseh deset primerov iz same vsebine odločb lahko nedvoumno ugotovili, za katera podjetja je šlo. Zanimivo bo videti, ali bo kdo na FURS zaradi tako površno izvedene »anonimizacije« odločb odgovarjal. Kot namreč vseskozi trdijo na FURS, razkritja identitete podjetij, pri katerih so odkrili največ neplačanih davkov, škodijo njihovemu delu.

Utajevalci iz davčnih oaz, ki to niso

Maja 2016 je FURS na spletnih straneh objavil »100 primerov davkov iz davčnih oaz«, kot so naslovili objavo. Z objavami odločb je FURS želel pristaviti svoj lonček v takrat razvijajoči se aferi »Panama papers«. Javnosti so hoteli pokazati, da so tudi sami aktivni pri preganjanju davčnih skrivalnic. Na spletni strani so ob tem zapisali, da je bilo v 1001 nadzoru od leta 2010 do objave odločb ugotovljeno prek 32 milijonov dodatnih davčnih obveznosti.

Že sam naslov objave je zavajajoč. V 100 anonimiziranih odločbah, ki jih je objavil FURS, namreč ni moč najti le primerov domnevnega izogibanja davkov s poslovanjem prek davčnih oaz. Pri precej primerih gre za poslovanje z državami, ki niso davčne oaze, ali celo za poslovanje znotraj Slovenije.

Tak je tudi primer iz prve odločbe – podjetja T-2. Temu je FURS v inšpekcijskem postopku odmeril za skoraj 7,5 milijona evrov dodatnega davka. A ta davek podjetje ni poskušalo skriti s poslovanjem z davčnimi oazami. FURS je T-2 dodaten davek obračunal, ker je drugače kot podjetje T-2 tolmačil davčne predpise, koliko davka na dodano vrednost je treba plačati, ko gre podjetje v prisilno poravnavo.

Razkritja podjetij v javnem interesu

Afera »Panama papers« je v svetu odmevala, ker so novinarji javnosti razkrili tudi imena in priimke domnevnih davčnih utajevalcev. Med njimi so se znašli tako politiki na visokih položajih kot pomembni poslovneži in slavne osebnosti.

Na podcrto.si smo mnenja, da je tudi objava slovenskih podjetij, pri katerih je FURS ugotovil visoko vsoto neplačanega davka, v javnem interesu. Javnost ima po našem mnenju pravico vedeti, katera podjetja se izogibajo plačilu davkov in s tem siromašijo državni proračun. Zato smo kmalu po objavi anonimiziranih odločb od FURS po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) zahtevali nazive pravnih oseb v 100 objavljenih odločbah. V naši zahtevi smo se sklicevali na javni interes.

Generalni sekretariat vlade, ki za FURS presoja o zahtevah razkritja informacij, utemeljenih z argumentom javnega interesa, in informacijski pooblaščenec sta našo zahtevo zavrnila (preberite odločbi GS Vlade in Informacijskega pooblaščenca).

Zakonodaja preprečuje objavo identitete

Prvi razlog, ki so ga navedli, je v zakonodaji. Kot določa ZDIJZ, test javnega interesa »za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi davčnih podatkov, ki jih organom v Republiki Sloveniji posreduje organ tuje države,« ni mogoč. FURS je podatke, na podlagi katerih je izdal veliko večino izmed 100 odločb, pridobil tudi iz tujine. Zato objava podjetij, ki so dobila te odločbe, ni mogoča, pa čeprav bi bilo to v javnem interesu. Za objavo imen podjetij, ki jim je FURS ugotovil na desettisoče, stotisoče ali celo milijone evrov neplačanega davka, bi morali torej spremeniti zakonodajo.

Pri treh izmed stotih odločb pa FURS ni pridobil podatkov iz tujine. Kljub temu so na FURS tudi v primeru teh treh odločb zavrnili posredovanje naziva podjetij, ki so odločbo dobila. Zakaj?

Generalni sekretariat Vlade (GS Vlade) je v odločbi podcrto.si, s katero je zavrnil posredovanje podatkov, najprej zatrdil, da »k ozaveščenosti javnosti o navedenem problemu (dodatno odmerjenemu davku, op. a.) zadostno pripomore vsebina anonimiziranih odločb s pripadajočimi obrazložitvami.« Temu mnenju je pritrdil tudi informacijski pooblaščenec (IP).

Toda: niti GS Vlade niti IP ne povesta, kako sta prišla do tega sklepa. Realnost je po našem mnenju povsem nasprotna. Že leta je svetovni javnosti znano, da se prek odtekanja denarja v davčne oaze v svetu vsako leto utaji več milijard evrov davka. Toda: ob objavi tako imenovanih »Panama papers« je bila pozornost javnosti neprimerno večja. Razlog je očiten. »Panama papers« so postregli z imeni in priimki. Med drugim je zaradi lastništva podjetja v davčni oazi odstopil islandski premier, države pa so se zavezale oziroma že izvajajo ukrepe, ki bodo vsaj otežili davčne skrivalnice. Trditve GS Vlade in IP, da javna objava nazivov podjetij, ki so jim davčni inšpektorji izdali odločbe o dodatni odmeri davka, ne pripomorejo k večji ozaveščenosti javnosti, so torej vsaj z vidika izkušnje s »Panama papers« neosnovane.

Podjetja bi po mnenju FURS lahko pričela utajevati davke

Drugi argument GS Vlade, ki mu prav tako pritrjuje IP, se zdi še bolj absurden. GS Vlade v odločbi, izdani podcrto.si, trdi, da bi javna objava nazivov podjetij povzročila več neplačevanja davkov. Kako so argumentirali ta sklep? Obveznost plačevanja davkov je v Sloveniji prostovoljna, razložijo na GS Vlade. Podjetja vsako leto sama izračunajo davek, ki ga morajo plačati glede na svoje prihodke in stroške, inšpektorji FURS pa preverijo le posamezne sume nepravilnosti. Če bi podjetja imela občutek, da bi lahko bile javnosti razkrite podrobnosti o davčnih pregledih, katere smo zahtevali na podcrto.si, bi lahko zaradi tega finančni upravi prijavljala manj davka v strahu, da bodo podatki o njihovem plačevanju davkov nekoč razkriti javnosti.

Z drugimi besedami: GS Vlade trdi, da bi bila podjetja pripravljena izvajati kaznivo dejanje utaje davka le zato, ker bi se bala, da bi v primeru ugotovljenih nepravilnosti pri njihovem plačevanju davka te nepravilnosti FURS javno objavil. Na podcrto.si smo povsem nasprotnega mnenja: objava nazivov podjetij bi slednja spodbudila k pravilnemu obračunavanju davka, saj bi se podjetja zavedala, da bodo v primeru ugotovljene visoke vsote dodatne davčne obveznosti razgaljena (tudi) v javnosti.

Na podcrto.si smo se v naši zahtevi sklicevali tudi na dejstvo, da podjetij, če ne vemo, komu so bile odločbe dejansko izdane, ne moremo vprašati po razlogu za neplačilo davka. Takšna vprašanja so temelj novinarskega dela. Na GS Vlade pa so v zvezi s tem zapisali: »Tudi z vidika navedb prosilca, da bi lahko [podjetje] vprašal po razlogih za izogibanje davkom, doprinosa [k javni razpravi] ne bi bilo, saj že samo dejstvo izogibanja plačilu davkov jasno implicira željo takšnega [podjetja] k zagotovitvi največjega možnega lastnega ‘dobička’, s sočasnim verjetnim zavedanjem, da je s tem država prikrajšana.« A dokler novinarji ne vprašamo nasprotne strani, torej podjetij, tega ne moremo vedeti.

Na primeru podjetja Rathngovia Holdings Limited smo na podlagi analize odločbe na podcrto.si odkrili še nekaj. Ob preverjanju lastništva podjetja smo ugotovili sum, da določeni posamezniki prek tega podjetja skrivajo premoženje pred svojimi upniki. Tega se pred našim razkritjem pristojne inštitucije niso zavedale. A tudi do tega sklepa smo lahko na podcrto.si prišli šele takrat, ko smo ugotovili identiteto podjetja, ki je dobilo odločbo.

Z razkrivanjem nepravilnosti, ki jih državne inštitucije želijo prikriti, nadaljujemo tudi v letu 2017. Podprite naše delo.

Kavelj 22 informacijskega pooblaščenca

Za tretjo absurdnost pa je poskrbel informacijski pooblaščenec. Ta je v svoji odločbi zapisal, da bi z razlogom javnega interesa lahko razkril naziv podjetja, ki je dobilo odločbo o dodatni odmeri davka, »če bi npr. bilo ugotovljeno, da je določena pravna ali fizična oseba, ki ima velik ugled, vpliv ali pomembno funkcijo v Republiki Sloveniji, nezakonito izkoriščala bolj ugoden davčni sistem v drugi državi […]. Vendar pa prosilec v obravnavanem primeru ni konkretno navedel razlogov, zakaj je interes javnosti po večji transparentnosti izražen prav za [na spletni strani FURS objavljene] odločbe […]« IP si torej želi, da bi na podcrto.si zahtevali tiste odločbe, ki so bile izdane podjetjem, ki imajo na primer velik ugled v Sloveniji. A tega seveda ne moremo storiti, če ne vemo, komu so te odločbe bile izdane!

Začudenje nad tem nenavadnim »kavljem 22« v odločbi urada informacijskega pooblaščenca smo izrazili tudi informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik. Do tega se ni opredelila. Nam je pa odgovorila, da sta po njihovem mnenju ZDIJZ in njegov test javnega interesa namenjena predvsem nadzoru dela javnih organov, in ne podjetij. Zato so na IP v primeru objave nazivov podjetij javni interes tolmačili precej restriktivno.

Bo kdo odgovarjal za površno anonimizacijo?

Razkritje podjetij, pri katerih je FURS ugotovil visoke vsote neplačanega davka, so tako možne le, če bi država to omogočila s sprejetjem nove zakonodaje. To je že storila v primeru tako imenovanih davčnih neplačnikov. Poslanci so  FURS naložili, da vsak mesec objavi seznam podjetji in s. p.-jev, ki so dacarjem dolžni več kot 5000 evrov. Vprašanje pa je, ali so poslanci tak predpis pripravljeni sprejeti tudi v primeru inšpekcijskih ugotovitev o neprijavljenih davkih. Ob tem ni odveč povedati, da so na vseh drugih področjih, na primer delovnem, tržnem, zdravstvenem …, pravnomočne odločbe o inšpekcijskem nadzoru informacija javnega značaja.

Na podcrto.si smo sicer analizirali deset pravnomočnih odločb s seznama FURS, s katerimi so inšpektorji FURS podjetjem naložili največ dodatnega davka. Kot smo ugotovili, so bile odločbe anonimizirane tako slabo, da smo lahko na podcrto.si za vsako odločbo nedvoumno ugotovili, kateremu podjetju je bila izdana (prvih pet podjetij, drugih pet podjetij). Pri FURS menijo, da bi razkritje nazivov podjetij, ki so dobila odločbe, lahko vodilo v manj pobranih davkov. Zato po mnenju FURS zakon o davčnem postopku tudi nalaga obveznost varovanja davčne tajnosti, kamor spada tudi varovanje identitete podjetij, pri katerih so inšpektorji ugotovili visoke davčne obveznosti. A FURS je s površno anonimizacijo zakon najverjetnje kršil. Zanimivo bo videti, ali bo za to kdo na FURS zdaj odgovarjal. Zakon o davčnem postopku za razkritje davčne tajnosti za posameznika predvideva od 400 do 5000 evrov globe.

PodCrto_Design_Podpri_Cam#4_Banner_960x360_Strap # WebButton

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 1 komentar



Več iz teme: Gospodarski razvoj in podjetništvo

H gospodarski blaginji bo pripomogla tako premišljena gospodarska politika in pravno okolje kot tudi uspešno in etično poslovanje podjetij. Na tem mestu spremljamo oboje.

45 prispevkov

Od napotnic do s. p.-jev: degradacija pravic delavcev v Sloveniji in EU

Leta 2003 so v Nemčiji odprli Pandorino skrinjico deregulacije trga dela. Nemškemu zgledu so sledile tudi ostale evropske države - …

Tema: Gospodarski razvoj in podjetništvo
Članek,

Pregled sprememb delovne zakonodaje v Sloveniji in EU

Predstavljamo spremembe delovne zakonodaje v desetih državah, ki jih je preučil projekt Investigate Europe.

Tema: Gospodarski razvoj in podjetništvo
Članek,

1 komentar

Žvižgač Wannabe 2. 2. 2017, 21.52

https://en.wikipedia.org/wiki/SecureDrop

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno