Skrivnostni lastniki elitnih parcel pod Vitrancem

Milijon in pol evrov vredne parcele v Kranjski Gori so v lasti holdinga iz Cipra, katerega lastništvo se izgubi v davčni oazi Delaware. Sledi vodijo do Uroša Ogrina, propadlega gradbinca Stožic, ta pa povezave zanika.

Tik ob kranjskogorskem smučišču se nahaja pet, skupaj skoraj 7000 kvadratnih metrov velikih parcel, nadvse primernih za gradnjo hotela ali kakšnih drugih turističnih objektov. Zato ne preseneča cena, po kateri je parcele kupil zdajšnji lastnik. Zanje je po javno dostopnih podatkih plačal 1,5 milijona evrov.

Ta lastnik parcel je skrivnostno podjetje iz Cipra z nenavadnim imenom: Rathngovia Holdings Limited. V lasti pa nima le parcel v Kranjski Gori, temveč tudi v Dolenjem Logatcu. Tudi teh parcel je pet, podjetje pa jih je kupilo za 420.000 evrov.

Lastnišvo podjetja Rathngovia Holdings Limited je zavito v skrivnost. Rathngovia je sodeč po podatkih iz poslovnih registrov v lasti podjetja iz Slovaške, to slovaško podjetje pa v lasti družbe iz Velike Britanije. Družbo v Veliki Britaniji pa lastniško obvladuje podjetje z imenom Sven Capital LLC iz ameriške zvezne države Delaware. Kdo je lastnik tega podjetja, ni moč ugotoviti, saj register te zvezne države ne vsebuje podatkov o lastnikih podjetja.

A sled se kljub temu ne konča v Delawaru. Podjetje Sven Capital je namreč povezano s poslovanjem nekdanjega lastnika Gradisa G in graditelja ljubljanskih Stožic Uroša Ogrina.

Ogrin, ki je v osebnem stečaju, nam je prek SMS-sporočila sporočil, da podjetja Sven Capital ne pozna. Dejstvo pa je, da je podjetje Sven Capital končni lastnik nekdanjega Ogrinovega podjetja Savol. Na slednjega je Ogrin leta 2011 prenesel svojo hišo in stanovanje ter ju nato s prodajo podjetja Savol leta 2013 zaščitil pred svojimi upniki.

Stečajna upraviteljica Uroša Ogrina, Jožica Vindiš, je za podcrto.si povedala, da obstaja sum, da Ogrin prek podjetja Sven Capital skriva svoje premoženje pred upniki. Ker je večina terjatev do Ogrina – kar sedem milijonov evrov – v lasti slabe banke, smo Ogrinovi upniki slovenski državljani.

Odločba finančne uprave

Zgodbo z zemljišči v Kranjski Gori smo odkrili po naključju. Finančna uprava (FURS) je lani spomladi na svoji spletni strani objavila 100 odločb o dodatni odmeri davka podjetjem, ki poslujejo z davčnimi oazami. Na podcrto.si smo pregledali nekaj pravnomočno izdanih odločb in ugotovili, da je odločbo številka 11 FURS izdal podjetju Rathngovia s Cipra. FURS je sicer odločbo anonimiziral, torej izbrisal ime podjetja. Toda na strani 5 v odločbi je navedel številko sklepa sodišča v Novem mestu, s katerim slednje dovoljuje vpis parcel v zemljiško knjigo. Sklep smo od sodišča pridobili z zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja. Iz njega je razvidno, da je vpis v zemljiško knjigo predlagala prav Rathngovia.

Iz odločbe FURS-a je razvidno, da je Rathngovia decembra 2011 kupila deset parcel v Kranjski Gori in Dolenjem Logatcu za 1,92 milijona evrov. Parcele v Kranjski Gori so velike skupaj slabih 7000 kvadratnih metrov, parcele v Dolenjem Logatcu pa skoraj 5000 kvadratnih metrov. Vse parcele je Rathngovia kupila od istega prodajalca – Lada Kastelca iz Grosuplja.

slika parcele
Na sliki so z vijolično črto označene parcele, ki so sodeč po javno dostopnih podatkih v lasti Rathngovie. Vir zemljevida: Občina Kranjska Gora

Parcele pod policijsko postajo Kranjska Gora v lasti Rathngovie

Vse poti vodijo v Delaware

S pomočjo novinarjev preiskovalne mreže Organized Crime and Corruption Reporting Project (OCCRP) smo poskušali ugotoviti končno lastništvo Rathngovie. Kot je razvidno iz ciprskega, slovaškega in britanskega poslovnega registra, je neposredni lastnik Rathngovie slovaško podjetje Northfield Invest s. r. o. Lastnik slednjega pa je britansko podjetje Northfield Invest LTD. To zadnje podjetje je v lasti družbe Sven Capital iz ameriške zvezne države Delaware. Lastniki Svena Capital niso znani – register v Delawaru teh podatkov ne vsebuje. Podjetjem, ustanovljenim v Delawaru, teh podatkov registru niti ni treba sporočati. Zato je Delaware nadvse priljubljena destinacija poslovnežev, ki želijo skriti svoje premoženje.

Je pa, sodeč po javno dostopnih podatkih, s podjetjem Sven Capital prek podjetja Greyfield Developments Limited iz Velike Britanije in slovenskega podjetja Savol povezan Uroš Ogrin. To povezavo je že lani razkril novinar Financ Aleš Perčič. Na podcrto.si pa smo neodvisno preverili dokumentacijo in potrdili povezavo.

Sven Capital končni lastnik Ogrinovih stanovanj

Uroš Ogrin, od katerega upniki po podatkih sodišča danes terjajo plačilo okoli sedmih milijonov evrov dolga, je bil po Ajpesu sodeč lastnik podjetja Savol do aprila 2013. Leta 2011 je na Savol prenesel dve svoji nepremičnini: dobrih 300 kvadratnih metrov veliko stanovanje na Mesarski ulici v Ljubljani in stanovanjsko hišo v Ribčevem Lazu v Bohinju. Po poročanju Financ naj bi bili obe nepremičnini skupaj vredni okoli 630.000 evrov.

Lastnica Savola je po podatkih Ajpesa sodeč julija 2012 nato postala družba Business Services Corporation Limited iz Velike Britanije. Ta družba je marca 2013 Ogrinu dovolila, da je v zemljiško knjigo zase in za svojo družino vpisal tako imenovano dosmrtno služnost stanovanja. Ogrin in še dva njegova družinska člana lahko tako do njihove smrti uporabljajo hišo v Ribčevem Lazu in stanovanje v Ljubljani. Poleg tega je na obeh stanovanjih vpisan še zemljiški dolg.

Družba Business Services Corpiration je torej od Ogrina kupilo podjetje, ki je imelo v letu 2012 le 56.000 evrov prihodkov in 3500 evrov dobička, vsaj dve nepremičnini sta bili obremenjeni z zemljiškim dolgom, obenem pa je Ogrinu še dovolila vpis služnosti na obe stanovanji.

Business Services Corporation je podjetje Savol novembra 2015 nato prodalo britanskemu podjetju Greyfield Developments Limited. Lastnik Greyfielda pa je vsaj od oktobra 2015 družba Sven Capital. Torej tista družba, ki je tudi končna lastnica Rathngovie.

grafika

Stečajna upraviteljica Jožica Vindiš je za podcrto.si povedala, da zaradi zgoraj naštetih dejstev sumi, da za podjetjem Sven Capital stoji prav Ogrin. Dodaten indic za to je po njenem prepričanju tudi dejstvo, da je bil Ogrin še do 6. oktobra lani edini upravičeni upravljalec transakcijskega računa podjetja Savol, odprtega pri Abanki. Ni torej jasno, zakaj bi novi lastniki staremu dopustili, da ekskluzivno upravlja s sredstvi na transakcijskem računu svojega nekdanjega podjetja, če med sabo niso povezani.

Kot je upraviteljica povedala na eni izmed stečajnih obravnav na sodišču, Ogrin »s pomočjo slamnatih direktorjev in lastnikov« skriva svoje premoženje. Kot nam je povedala upraviteljca, je vedela za povezave podjetja Savol s podjetjem Sven Capital. Ni pa vedela za povezavo podjetja Sven Capital z Rathngovio ter skoraj dva milijona vrednimi zemljišči v Kranjski Gori in Dolenjem Logatcu.

Ogrin se je s prodajo podjetja Savol zavaroval pred zaplembo nepremičnin. Ker je podjetje Savol, ki ima v lasti njegove nepremičnine, prodal več kot tri leta pred pričetkom osebnega stečaja, jih stečajna upraviteljica glede na takrat veljavno zakonodajo ne more več vključiti v stečajno maso in z njimi vsaj delno poplačati upnikov.

Uroš Ogrin nam je na naša vprašanja glede podjetij Sven in Rathngovia prek SMS-sporočila povedal le, da ne pozna nobenega izmed teh podjetij. Na sodišču pa je sodeč po dokumentih izjavil, da »upraviteljica za konstrukcijo očitka skrivanja premoženja ni ponudila nobenega dokaza«. Glede služnosti stanovanja pa je povedal, da »jo je ustanovil kot pritisk na kupca«.

Pomagajte nam pri preiskovanju nepravilnosti tudi v letu 2017. Podprite naše delo.

Direktorji za neznane lastnike

Iz sodnih dokumentov sicer izhaja, da je Ogrin upnikom dolžan 7,1 milijona evrov. Največji upnik je s sedmimi milijoni Družba za upravljanje terjatev bank. Po poročanju Financ je DUTB ta dolg prevzela od Factor banke. Ogrin je Factor banki leta 2010 dal osebno poroštvo za pridobitev šestih milijonov posojila Gradisu G za gradnjo Stožic. Komercialni del projekta, ki ga je s poroštvom (so)financiral Ogrin, je nato propadel. Vrnitev posojila, za katero je jamčil s poroštvom, pa zdaj od Ogrina terja DUTB.

Na vprašanja v zvezi s podjetjema Rathngovia in Sven Capital smo se obrnili na več ljudi, povezanimi s podjetji. Prvi je Ivan Simič, nekdanji direktor davčne uprave, ki je zastopnik Rathngovie v Sloveniji. Simič nam v telefonskem pogovoru ni želel izdati, kdo mu dejansko daje navodila za delovanje. Za povezavo Rathngovie s podjetjem Sven Capital, Savolom in Urošem Ogrinom pa po njegovih besedah ni vedel. Ko smo mu po elektronski pošti poslali relevantno dokumentacijo o teh povezavah, nam je odgovoril le: »Sem pogledal in ne želim komentirati, ker se me to ne tiče. Moje pooblastilno razmerje je za druge zadeve.«

Z našimi vprašanji smo se obrnili tudi na Blaža Drašlerja, ki je direktor slovaškega podjetja Northfield Invest – torej neposrednega lastnika Rathngovie. Tudi Drašler nam je v telefonskem pogovoru zatrdil, da končnih lastnikov podjetja, katerega direktor je, ne pozna. V pisnem odgovoru pa nam je zatrdil, da je direktor Northfield Investa postal, ker želi prek njega razširiti svojo dejavnost prevozništva, »ker se je na enem od sejmov, na katerih se predstavljamo, pokazala možnost opravljanja naše dejavnosti tudi na Slovaškem«.

Zapisal je še: »Lastniške strukture ne poznam in nas tudi ob podpisu pogodb ni zanimala, pomembno nam je bilo, da z minimalnim vložkom samo pridobimo in razširimo dejavnost.« V telefonskem pogovoru smo Drašlerja še vprašali, kdo na Slovaškem mu je ponudil možnost direktorovanja v podjetju Northfield. Drašler nam tega ni znal jasno povedati – odgovoril je le, da je pobuda prišla od »enega izmed hotelov na Slovaškem«.

Vprašanja o poslu z Rathngovio smo postavili tudi Ladu Kastelcu, ki je ciprskemu podjetju Rathngovia prodal zemljišča v Kranjski gori in Dolenjem Logatcu. Odgovoril nam je le, da ni toliko pomembno, zakaj se nekdo odloči za prodajo ali nakup zemljišč.

Vprašanja smo želeli zastaviti tudi Stanku Žitniku, ki je novembra lani na mestu direktorja Savola nasledil Ogrina. Na naše klice se ni odzval. Za Finance pa je decembra lani po poročanju časnika Žitnik povedal: »Sem direktor Savola, ne vem pa, zakaj naj bi bil slamnati direktor. Lastniki so iz Velike Britanije, vendar z njimi za zdaj še nisem komuniciral. Ali za vsem skupaj stoji gospod Ogrin, ne vem.«

Ogrin dolžan 7,1 milijona evrov, ima jih le 200.000

Stečajna upraviteljica je v stečajnem postopku ugotovila, da ima Ogrin slabih 200.000 evrov premoženja, s katerim lahko poplača upnike. Ogrin bi moral upraviteljici v postopku sicer razkriti vse svoje premoženje. Toda po ugotovitvah upraviteljice Ogrin ni razkril lastništva parkirnega mesta v Ljubljani, slabih 10.000 evrov vredne pokojninske zavarovalne police ter prodaje motorja in avtomobila, s katero je zaslužil dobrih 15.000 evrov.

Ogrin je na sodišču povedal, da je parkirno mesto pozabil razkriti, »ker so mu poročilo o stanju premoženja pripravili pravniki in ne on sam, zato za izpad nepremičnine iz seznama premoženja ni vedel«. Pozabil je tudi na zavarovalno polico. Glede prodaje motorja in avtomobila pa je, kot je zapisalo sodišče, Ogrin »na naroku jasno priznal, da upraviteljici zaradi tega, ker je smatral, da znesek, ki ga je pridobil z odsvojitvijo motornega kolesa in avtomobila, ni bil take vrednosti, ki bi jo bilo treba razkriti, o odsvojitvah premoženja upraviteljici tudi ni poročal«.

Urošu Ogrinu, ki je v osebnem stečaju od aprila 2016, je okrožno sodišče v Ljubljani decembra zaradi neprijave parkirnega mesta in zavarovalne police ter prodaje avtomobila in motorja zavrnilo odpust obveznosti. Če bo odločitev prvostopenjskega sodišča obveljala, se torej Ogrin tudi po koncu postopka ne bo znebil dolgov do upnikov. Razlog za to pa je povezan prav z nerazkritjem vsega premoženja.

Glede povezave Ogrina s podjetjem Sven Capital pa je sodišče stečajni upraviteljici naložilo, da sama opravi nadaljnje poizvedbe.

PodCrto_Design_Podpri_Cam#4_Banner_960x360_Strap # WebButton

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 2 komentarja



Več iz teme: Gospodarski razvoj in podjetništvo

H gospodarski blaginji bo pripomogla tako premišljena gospodarska politika in pravno okolje kot tudi uspešno in etično poslovanje podjetij. Na tem mestu spremljamo oboje.

58 prispevkov

Prekarnost in (ne)prostovoljni podjetniki

Država je v preteklosti podjetništvo spodbujala tudi s subvencijami za odprtje s. p.-jev. Izkazalo se je, da teh sto milijonov …

Tema: Gospodarski razvoj in podjetništvo
Mnenje,

Epizoda 13: So stanovanja dražja in manj dostopna zaradi Airbnb?

Airbnb je postal dežurni krivec za višje najemnine in slabšo dostopnost stanovanj v Ljubljani. V pogovoru pa ocenjujemo dejanske vplive …

Tema: Gospodarski razvoj in podjetništvo, Podcast
Podcast,

2 komentarja

borut 30. 1. 2017, 06.06

Baje,so bile parcele v K. gori zarubljene,oziroma prodane,ker je bila (družina Jankovič,Ele ) dolžna denar .Kastelic??!!

Furs 30. 1. 2017, 18.55

Vsa zemljišča naj se spremenijo v kmetijska, za ene 100 let, ali pa naj vrnejo dolg, ki ga imajo do bank.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno