Ministrstvo za delo je leta 1995 izvedlo javni razpis za nakup računalniške aplikacije za izplačila prejemkov vojnim veteranom, žrtvam vojnega nasilja in vojnim invalidom. Posel je pridobilo podjetje Comland, ki je takrat ministrstvu za vzdrževanje, prevedeno v evre in upoštevajoč inflacijo, zaračunalo današnjih 6700 evrov.

Danes ministrstvo Comlandu za vzdrževanje aplikacije Kurir plačuje skoraj stokrat več – kar 610.000 evrov na leto. Poleg tega ministrstvu podjetju posle oddaja mimo javnega razpisa – s pojasnilom, da je le to podjetje sposobno zagotoviti nemoteno delovanje aplikacije.

Poslovanje ministrstva za delo s Comlandom ni edini primer nenavadne porabe javnega denarja. Na podcrto.si smo opisali več zgrešenih projektov razvoja aplikacij za različne dele javne uprave:

• Nekdaj Davčna, zdaj pa Finančna uprava RS je za plačilo treh četrtin svojega informacijskega sistema, imenovanega eDIS, dobila le tretjino opravljenega dela. Razlog naj bi bile predvsem preveč optimistične ocene, koliko časa in denarja bo potrebno za razvoj kompleksne aplikacije, ter slabo sodelovanje med finančno upravo in podjetjem IBM, ki je izdelovalo aplikacijo. Na podlagi pridobljenih podatkov smo škodo tega fiaska ocenili na okoli 10 milijonov evrov.

• Ministrstvo za obrambo RS je za informacijski sistem slovenske vojske plačalo 5,2 milijona evrov. Ker sistem nikoli ni dobro deloval, ga slovenska vojska ni nikoli uporabljala. Torej: ministrstvo je 5,2 milijona evrov vrglo skozi okno.

• Država je prek različnih inštitucij za razvoj bralnika za slepe od leta 2005 do danes namenila 2,3 milijona evrov javnega denarja. Približno delujoč bralnik so slepi dobili šele lani. Država pa zaradi razdrobljenosti financiranja še danes ne ve, koliko izmed 2,3 milijona evrov je šlo v nič za razvoj prejšnjih, tudi danes neuporabnih produktov.

Štirje zgoraj omenjeni primeri kažejo, da se v nenavadnih okoliščinah v sumljive roke stekajo milijoni davkoplačevalskega denarja. Rezultati porabe tega denarja pa so bodisi podpovprečni bodisi jih ni.

Slabi projekti javne uprave so do zdaj vedno obstajali in vedno tudi bodo. Vsak sistem – pa naj si bo to država ali zasebna družba – ki upravlja z milijoni ali celo milijardami evrov sredstev, bo nekatere projekte zagotovo zavozil. Bolj pomembno je vprašanje, kako se tak sistem sooči s slabim projektom. Bodo vodilni preučili, kaj je šlo v projektu narobe in sankcionirali odgovorne z namenom, da bi bilo takšnih zdrsov čim manj? Ali pa bodo zamižali na obe očesi in dopustili, da se tovrstne prakse nadaljujejo?

Primeri, o katerih smo pisali na Pod črto, se žal nagibajo k drugi možnosti:

• Podjetje Comland, ki za vzdrževanje aplikacije Kurir računa stokrat več kot pred 20 leti, še kar posluje z ministrstvom za delo. Od leta 2003 do danes je le s posli s tem ministrstvom zaslužilo skupno 16 milijonov evrov. Poslovanje ministrstva s Comlandom sicer po objavi naših člankov od lani poleti preiskuje policija. A preiskava poteka po polžje – letošnjega septembra nam policija še ni znala povedati, ali so ugotovili kršitve zakonov.

• Na finančni upravi niti niso poskušali izračunati, koliko škode so imeli zaradi fiaska s sistemom eDIS. Trem uslužbencem finančne uprave pa so zaradi fiaska z eDIS-om izrekli opozorila. A ta opozorila niso imela nikakršnih pravnih posledic. Odpovedi ali opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi namreč niso mogli izreči, saj je zadeva ob izreku opominov že zastarala.

• Za 5,2 milijona evrov zapravljenega denarja za informacijski sistem slovenske vojske ISLOG, ki ga zdaj nihče ne uporablja, so odgovorni takratni najvišji državni uslužbenci na ministrstvu, vključno z nekdanjim obrambnim in zdajšnjim zunanjim ministrom Karlom Erjavcem. Odgovarjal ni nihče.

• Po 2,3 milijona zapravljenih javnih sredstev za razvoj bralnika za slepe je koordinacijo razvoja bralnika prevzelo ministrstvo za delo. To ministrstvo smo zato letos vprašali, v kateri fazi se nahaja ta projekt in kakšno je njihovo mnenje o razdrobljenosti financiranja projekta v preteklosti. Celoten odgovor ministrstva se je glasil: »Spoštovani, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti tega projekta ni financiralo.«

Da je iskanje odgovornost pri primerih sporne porabe javnih sredstev prej izjema kot pravilo, kažejo tudi statistike obsodb zaposlenih v javnem sektorju. Kot smo poročali lani decembra, je bilo v letu 2014 zaradi kaznivih dejanj, povezanih z njihovim delom, obsojenih le 27 uslužbencev javnega sektorja. V javnem sektorju dela 150.000 ljudi. Čeprav ni dvoma, da je velika večina izmed njih poštenih, je težko verjeti, da kazniva dejanja, kot so zloraba uradnega položaja, nevestno delo v službi ali jemanje podkupnine, na leto stori le 0,018 odstotka javnih uslužbencev. Za primerjavo: zaradi vseh kaznivih dejanj so sodišča v istem letu obsodila 0,55 polnoletnih prebivalcev Slovenije – torej kar 30-krat več v primerjavi z javnimi uslužbenci, obsojenimi zaradi dejanj, povezanih z njihovim delom.

Tisti javni uslužbenci, ki so obsojeni, pa dobijo nenavadno nizke kazni. Izmed 27 obsojenih uslužbencev javnega sektorja v letu 2014 jih je več kot polovica – kar 15 – dobilo pogojne kazni.

Razlog za neučinkovito iskanje odgovornosti zaposlenih v javnem sektorju gre morda iskati tudi pri spornih praksah tistih javnih uslužbencev, ki bi morali takšno prakso kaznovati. Na podcrto.si smo letos sistematično preučili podatke o plačah in dodatkih vodilnih kadrov in funkcionarjev javnega sektorja. Ugotovili smo, da nekateri sodniki prejemajo tudi do 10.000 evrov bruto dodatka za stalno pripravljenost. Velik del tega dodatka gre za pripravljenost za služenje v dežurnih senatih čez vikend. A ti senati se na veliki večini sodišč skoraj nikoli ne sestanejo. Sodniki so torej stalno pripravljeni za nič dela. Že leta 2014 je notranja revizija na sodiščih ugotovila, da bi ukinitev nepotrebne stalne pripravljenosti sodstvu prihranila milijon evrov na leto. A te si sodniki takrat niso ukinili.

Tudi nekdanji direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjan Žugelj je v času svojega mandata zaslužil precej denarja s spornimi dodatki k plači. ATVP izvaja nadzor nad trgom s finančnimi instrumenti, na primer poslovanjem z delnicami. Žugelj je med letoma 2010 in 2014 dobil skupno za 77.000 evrov bruto dodatka za delovno uspešnost. Razlogov za tako visok dodatek na ATVP niso želeli podrobneje pojasniti.

Rešitve so na voljo

Kako čim bolj zmanjšati nesmotrno – ali celo nezakonito – porabo javnega denarja? Odgovor na to bi lahko ponujala izkušnja s črpanjem evropskih sredstev.

Porabo evropskih sredstev precej budno spremljata slovenski urad za nadzor proračuna (UNP) in evropska komisija. Obe inštituciji izvajata neodvisne revizije porabe sredstev. V primeru ugotovljenih nepravilnosti pa sledijo sankcije.

Zaradi goljufij z evropskimi sredstvi in javnimi naročili, ki so diskriminirala konkurenco, nam je evropska komisija v letih 2013  in 2014 začasno zamrznila črpanje sredstev iz evropskega proračuna. UNP je zaradi suma goljufij z evropskimi sredstvi podala ovadbe zoper več podjetij. Obenem morajo prejemniki sredstev ob ugotovljenih nepravilnostih del ali celo vsa sredstva vrniti.

Napake pri črpanju sredstev EU torej bolijo. Najverjetneje je to tudi razlog, da je zadnja revizija UNP ugotovila bistveno izboljšanje nadzora pri porabi evropskih sredstev. Torej: manj goljufij, manj omejevanja konkurence pri kandidiranju za sredstva, manj slabo opravljenega dela.

Podoben sistem bi bilo treba vzpostaviti tudi na drugih področjih delovanja javnega sektorja. Igor Šoltes, nekdanji predsednik računskega sodišča, svetuje ustanovitev posebne skupine za preganjanje kriminala v javnem sektorju po vzoru že obstoječe posebne skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Darko Stare pa poudarja, da bi morali tožilci predlagati in sodišča izrekati strožje kazni za uslužbence v javnem sektorju.

Del odgovora, kaj storiti, pa se najverjetneje skriva tudi v preventivi. Torej, kako zagotoviti, da bo javni sektor zaposloval poštene in sposobne ljudi, torej najboljše, ki so na voljo. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je že v začetku lanskega leta za podcrto.si napovedal uvedbo konkurenčnih testov za zaposlitev v javni upravi. Rezultate še čakamo.

Rešitve torej so na voljo. A tako kot mnogo drugih stvari se bodo spremembe zgodile le ob stalnem opozarjanju na problem. Kjer imamo ključno vlogo tudi mediji.

Potem in zablodam porabe javnega denarja bomo na Pod črto sledili tudi v prihajajočem letu. Za to pa potrebujemo vašo podporo. Podprite naše delo z donacijo.