Shizofrenost slabe banke

Odgovorni nas po eni strani vseskozi prepričujejo, da je s slabo banko vse v najlepšem redu. Po drugi strani pa jo pretresa afera za afero.

Oktobra lani smo na podcrto.si pričeli z objavo serije člankov o Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma, kot jo imenujemo pogovorno, slabi banki. Članki, napisani na podlagi posnetkov sej upravnega odbora slabe banke, so razkrivali nekatere sporne posle te inštitucije. Zaradi naših razkritij je odstopil predsednik upravnega odbora slabe banke Marko Simoneti.

Razkritje vsebine posnetkov sej odbora slabe banke niso bile prve neprijetne informacije o njenem delovanju, ki so se znašle v javnosti. Zaradi ugotovitev o (pre)visokih izplačilih plač in dodatkov k plači sta morala oktobra 2015 oditi nekdanji glavni izvršni direktor in predsednik upravnega odbora DUTB  Šveda Torbjörn Mansson in Lars Nyberg. Še pred tem – marca 2015 – se je vlada na podlagi očitkov protikorupcijske komisije in računskega sodišča v zvezi z milijonskimi svetovalnimi pogodbami pri ustanavljanju DUTB za sodelovanje zahvalila še trem članom upravnega odbora: Carlu-Johanu Lindgrenu, Arneju Berggrenu in Mitji Mavku.

Vlada zdaj spet trdi, da je na slabi banki vse v najlepšem redu. Pa čeprav dvema izvršnima direktorjema – Alešu Koršiču in Janezu Škrubeju – oktobra letos ni podaljšala mandata in je namesto njiju imenovala Jožeta Jaklina in Andreja Prebila.

Zakaj torej menjati glavne operativne ljudi v inštituciji, če ta deluje odlično? Ne vemo. In to je tudi glavni problem pri delovanju slabe banke. Nihče ne ve, kako učinkovito opravlja svoje delo. In nihče ne ve, kako učinkovito delo slabe banke nadzoruje finančno ministrstvo. Dokler nova afera spet ne razgali novih nepravilnosti.

Davkoplačevalske milijarde

Slaba banka upravlja z milijardami evrov slabih posojil, ki so si jih nakopale slovenske banke.

V času gospodarskega razcveta so te do leta 2008 precej denarja posodile podjetjem, ki posojil ne bi smela dobiti. Po zlomu gospodarstva ta podjetja posojil niso mogla več odplačevati. Slabih posojil se je nabralo za skoraj pet milijard evrov. Decembra 2013 je nato vlada le za dokapitalizacijo NLB, NKBM in Abanke namenila tri milijarde evrov. Seveda je šlo za denar davkoplačevalcev.

V zameno za to finančno injekcijo so državne banke za več milijard evrov slabih posojil – torej terjatev do podjetij, ki posojil niso mogla več odplačevati – prenesle na slabo banko. Naloga slabe banke pa je z upravljanjem teh terjatev v slovenski proračun vrniti čim več denarja.

Terjatve je DTUB prevzela v treh oblikah. Prva oblika so nepremičnine (na primer stanovanja) v lasti podjetij, ki so se (pre)zadolžila pri državnih bankah in so jih slednje zato že zasegle. Te nepremičnine poskuša zdaj slaba banka prodati za čim višjo ceno. Druga oblika so dejanski lastniški deleži v podjetjih. Slaba banka v tem primeru postane lastnik prezadolženega podjetja in ga poskuša v tako imenovanem postopku prestrukturiranja narediti spet dobičkonosnega in uspešnega z namenom, da ga bo lahko sčasoma prodala. Tretja oblika pa so ostale terjatve, ki jih DUTB poskuša bodisi unovčiti bodisi prodati drugim kupcem, ki bi jih nato unovčili (na primer s prodajo lastnine takšnega zadolženega podjetja). Tako zaslužen denar slaba banka nato vrne v slovenski proračun.

Satirična ilustracija: Luka Kravanja; Tekst: Rok Grča

Vprašanje za milijone evrov

Kako uspešna je pri svojem delu slaba banka? To je vprašanje za milijone evrov. Milijonske so namreč lahko izgube za davkoplačevalce, če DUTB slabo opravlja svoj posel.

Razkritja, ki smo jih na Pod črto oktobra lani začeli objavljati na Pod črto, vzbujajo dvom v korektnost poslovanja DUTB. V prvem članku smo razkrili, da je takrat prvi človek slabe banke Marko Simoneti iskal obvode, kako bi menedžerjem podjetij v lasti DUTB izplačal večjo plačo od zakonskih omejitev. Simoneti je po objavi našega članka odstopil z mesta predsednika upravnega odbora DUTB.

V drugem članku smo razkrili tendenco nekaterih vodilnih na DUTB po zatiskanju oči pred dejstvom, kdo so resnični kupci terjatev, ki jih prodaja slaba banka. Takrat glavni izvršni direktor Torbjörn Mansson se je zavzemal za ne preveč strogo preverjanje kupcev terjatev. Tako bi lahko terjatve po znižani ceni kupovali tudi originalni dolžniki. Na ta način bi torej za odkup terjatve do samih sebe plačali bistveno manj, kot če bi terjatev banki, pri kateri so najeli posojilo, poravnali v celoti. Razliko med obema cenama pa bi seveda pokrili davkoplačevalci.

V tretjem članku smo razložili, zakaj se vodilni na DUTB bojijo nove revizije računskega sodišča. Potrebne mehanizme za preprečevanje nepravilnosti pri poslovanju so na slabi banki začeli uveljavljati šele takrat, ko jim je računsko sodišče pričelo dihati za ovratnik.

V četrtem članku smo pokazali, kako so na slabi banki poskušali vplivati na poročanje medijev. Trenutni glavni izvršni direktor DUTB, Imre Balogh, je po posnetkih sej upravnega odbora sodeč celo predlagal, da bi na DUTB pričeli kopati po preteklosti novinarjev, ki »sovražno« poročajo o slabi banki.

V petem članku pa smo pojasnili, kako je DUTB zaradi slabih odločitev v sodnem sporu z družbo Sava izgubila do 7,5 milijona evrov.

Pripravljeni na nove zgodbe? Zbiramo sredstva za delovanje v prihodnjem letu. Podprite naše delo v 2018 z donacijo.

Leto pozneje: Večji nadzor – menda

Po objavi naših člankov je finančno ministrstvo napovedalo ostrejši nadzor nad delovanjem DUTB. Toda zadnji dogodki kažejo na bodisi slabo funkcioniranje tega nadzora bodisi na skrivanje ključnih informacij pred javnostjo.

Pomemben preizkus boljšega nadzora je primer ACH. Več medijev, tudi Pod črto, je poročalo o nenavadnem poslu DUTB s terjatvami do holdinga ACH. Na slabi banki so marca 2015 za okoli 105 milijonov evrov vrednih terjatev do ACH preprodali ameriški banki Bank of America Merrill Lynch (okrajšano: BAMLI). Terjatve je BAMLI kupil z diskontom. Po neuradnih in nepreverjenih informacijah naj bi ta diskont znašal 20 milijonov evrov.

ACH je tako po lastnih trditvah slabo banko vseskozi opozarjal, naj terjatev ne preproda, saj bodo sami odplačali celoten dolg. Po prodaji terjatev naj bi se to tudi zgodilo. ACH je najel posojilo pri VTB banki in BAMLI-ju odplačal celotno terjatev. Davkoplačevalci smo tako ostali brez domnevnih 20 milijonov evrov, kolikor je znašal popust DUTB-ja pri prodaji terjatev BAMLI-ju.

Nekateri pa so namigovali, da je terjatve prek BAMLI-ja v resnici kupilo podjetje ACH samo. Ker jih je kupilo z diskontom, je zanje plačalo manj, kot bi, če bi slabi banki poravnalo celotnih 105 milijonov evrov dolga. Pri ACH so takšno ravnanje lani za Pod črto sicer zanikali. Povedali so nam, da so slabi banki pred prodajo terjatev BAMLI-ju poslali pisni poziv, naj terjatev ne prodajo, saj jih bodo v celoti poplačali sami. Vendar pa nam nato pri ACH kopije tega pisma na našo prošnjo niso hoteli posredovati.

V zvezi s prodajo terjatev do ACH so na DUTB sprožili notranjo revizijo. Ministrstvo za finance je, kot so nam sporočili letos oktobra, izsledke revizije dobilo letos jeseni. Ministrstvo smo vprašali, kakšni so izsledki revizije. Odgovorili so nam le, da »DUTB po sprejemu zadnje novele zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ne sme sklepati takšnih poslov, v katerih bi prišlo do prodaj terjatev bivšim lastnikom oz. z njimi povezanim osebam«. Novo novelo zakona je državni zbor sprejel po sporni prodaji terjatev do ACH. Torej se, kot gre sklepati iz sporočila, na ministrstvu ne mislijo ukvarjati s preteklimi spornimi posli slabe banke.

Skrivanje informacij pred javnostjo

Kaj se je v resnici dogajalo v primeru ACH? In, kar je še pomembneje, koliko je še takšnih spornih poslov slabe banke? Koliko milijonov evrov več denarja bi lahko DUTB povrnila v slovenski proračun, če bi se uspela izogniti vsem spornim poslom in aferam, ki so do danes prišle v javnost?

Tega javnost ne more izvedeti. Slabo banko namreč ščiti institut poslovne tajnosti. Čeprav upravlja s slabimi terjatvami, ki smo jih bankam poplačali davkoplačevalci, DUTB javnosti ni treba polagati računov za svoje poslovanje. In tega se na slabi banki zvesto držijo.

Resnico o poslovanju bo javnost tako izvedela šele leta 2022. Če sploh. Do takrat mora namreč DUTB odprodati vse svoje premoženje in zaključiti z delom. Logično bi bilo, da se takrat oblasti ne bi več mogle sklicevati na poslovno skrivnost. A ni rečeno, da bodo takrat pripravljene odpreti arhive slabe banke.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #DUTB #slaba banka

Deli zgodbo 0 komentarjev