V začetku oktobra smo na podcrto.si pričeli s projektom »Zgodbe s slabe banke«.  V njem smo med drugim razkrili dogovarjanja vodilnih v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), kako obvesti Lahovnikov zakon, ki omejuje plače menedžerjev v državnih podjetjih.

Na učinek naših člankov ni bilo treba dolgo čakati. Prejšnji petek je zaradi naših razkritji z mesta predsednika upravnega odbora slabe banke odstopil Marko Simoneti. Glas o tej zgodbi smo ponesli tudi v tujino.

Prejšnji mesec smo zabeležili še eno spremembo na bolje. Julija 2016 smo opozorili na praktično nikakršne sankcije za zdravnike, pri katerih je zdravstvena inšpekcija ugotovila sume preskakovanja čakalnih vrst. Oktobra pa so kriminalisti zaradi sumov preskakovanja čakalnih vrst opravili preiskave v UKC Ljubljana in na Onkološkem inštitutu. Kot kaže, so organi pregona preskakovanje čakalnih vrst začeli obravnavati bolj resno.

Za vas smo na enem mestu zbrali tudi vse oktobrske zgodbe:

Zgodbe s slabe banke, uredniško pojasnilo

Na podcrto.si smo od anonimnega vira dobili posnetke nekaterih sej upravnega odbora DUTB. V uvodnem prispevku pojasnjujemo, zakaj bomo na podlagi posnetkov objavili članke o delovanju slabe banke.

Kako so na slabi banki obšli omejitve višine plač menedžerjev v državnih podjetjih (Zgodbe s slabe banke, 1. del)

Posnetki sej upravnega odbora, ki smo jih od anonimnega vira pridobili pri podcrto.si, razkrivajo, da je Družba za upravljanje terjatev bank obvod Lahovnikovega zakona uporabila vsaj dvakrat: v primeru Cimosa in Finca Janneja Harjunpää.

Kako je slaba banka terjatve do prezadolženih podjetij prodajala nepreverjenim kupcem (Zgodbe s slabe banke, 2. del)

Slaba banka terjatev ne sme prodajati prvotnim dolžnikom. Posnetki pogovorov njenih direktorjev pa kažejo, da so bili na slabi banki glede spoštovanja tega načela v preteklosti precej nedosledni.

Zakaj se na slabi banki bojijo računskega sodišča (Zgodbe s slabe banke, 3. del)

Direktorji slabe banke so se težavam v inštituciji posvetili šele takrat, ko jim je za ovratnik pričelo dihati računsko sodišče, je razvidno iz posnetkov pogovorov direktorjev slabe banke.

Stroški službenih poti župana Popoviča lani spet visoki, nameni in učinki nejasni

Koprski župan Boris Popovič je lani za službene poti v tujino porabil dobrih 10.000 evrov javnega denarja. Skupni strošek poti v njegovem županovanju znaša tako že 120.000 evrov. Učinki njegovih poti pa so vprašljivi.

Ministrica vodilnih v policiji zaradi zadeve Ornig ne bo kaznovala

inistrica zaradi vdiranja policijskega informatorja Dejana Orniga v zasebno elektronsko komunikacijo posameznikov ni sankcionirala vodilnih v policiji. V policiji ni za afero odgovarjal (še) nihče.

Za konec objavljamo še podatke o poslovanju podcrto.si v oktobru.

Prihodek od donacij bralcev: 969 EUR

Prihodek od donacij podjetij: 400 EUR

Prihodek od prodaje vsebin v so-objavo: 0 EUR

Stroški dela: 2700 EUR

Provizije, davek, administracija in ostalo: 340,66 EUR

Od podjetij sta nas v tem mesecu z donacijo podprli podjetji Carvic, d.o.o. in  Xenya, d.o.o. V kolikor ste predstavnik podjetja in bi želeli v letu 2017 podpreti naše delo z donacijo, nam, prosimo, pišite na naslov rok.grca@podcrto.si in pripravili vam bomo donatorsko pogodbo. Kdo podpira projekt Pod črto?