Stroški službenih poti župana Popoviča lani spet visoki, nameni in učinki nejasni

Koprski župan Boris Popovič je lani za službene poti v tujino porabil dobrih 10.000 evrov javnega denarja. Skupni strošek poti v njegovem županovanju znaša tako že 120.000 evrov. Učinki poti pa so vprašljivi.

Foto Humberto Moreno/Flickr
Plaža Miami Beach. V Miami vsako leto na stroške davkoplačevalcev potuje koprski župan Popovič. Foto Humberto Moreno/Flickr

Župan Mestne občne Koper Boris Popovič je za službeno pot v Miami in »nekaj kratkih poti po Italiji« lani porabil skupno 10.244 evrov javnega denarja, so nam sporočili s koprske občine. Stroški potovanj, kot so letalske vozovnice in plačilo avtocest, so znašali 1514 evrov. Stroški nočitev so znašali 7380 evrov, ostali stroški pa še dodatnih 1350 evrov.

Mestno občino Koper smo zaprosili še za obrazložitev razlogov za posamezno službeno pot in rezultatov oziroma učinkov službenih poti. Teh odgovorov nismo dobili.

Skupni račun za službene poti župana Popoviča od leta 2003, ko je prevzel županovanje, do konca leta 2015, se je skupaj z lanskimi strošku povzpel že na 120.929 evrov.

Največ – kar 27.708 evrov – je Popovič porabil leta 2008. Takrat je poleg Miamija obiskal »več lokacij za predelavo odpadkov« v Manchestru v Angliji, na povabilo častnega konzula Vladimirja Uljanova pa tudi Moskvo in rusko mesto Samara za »vzpostavitev sodelovanja med Samaro in Koprom«.

Popovič ni že od nekdaj tako zapravljiv. Pričetki njegovega županovanja so skromni – leta 2003 je za službene poti porabil le 667 evrov, leta 2004 1045 evrov, leta 2005 pa 583 evrov. Nato pa se začnejo njegove vsakoletne službene poti v Miami, kjer, kot so nam na koprski občini pojasnili lani, obiskuje sejem potniškega turizma Seatrade in s tem menda privablja križarke v koprsko pristanišče. Leta 2006 je tako za službena potovanja že porabil 8941 evrov.

Poleg Miamija je Popovič med letoma 2008 in 2014 potoval še v nekatera oddaljena mesta in države: Singapur, Kuvajt, Batumi (Gruzija), Egipt, Samaro (Rusija). Razlogi teh obiskov so po pojasnilih občine vzpostavitev sodelovanj med Koprom in omenjenimi mesti, povabila tujih politikov in poslovni razgovori oziroma razgovori s potencialnimi investitorji.

Kot učinke županovih poti je koprska občina lani navedla rast prihodov potniških ladij v Koper. Prav tako naj bi župan vzbudil zanimanje tujih investitorjev za Koper. Toda, kot so zapisali na občini, se nato vedno »zatakne pri naši politiki in nesposobnosti politikov, da debirokratizirajo državo in omogočijo večji pritok kapitala za tuje investicije«.

Nejasni rezultati poti

Do visokih stroškov Popovičevih službenih potovanj so kritični v Združeni levici, ki je v koprskem mestnem svetu v opoziciji. Visoki stroški so »oviti v skopost informacij,« je lani poudarila Maja Tašner Vatovec. »Če vzamemo samo leto 2008 – skoraj 30.000 evrov za obisk treh mest: Miamija, Manchestra in Moskve s Samaro. Letna minimalna neto plača znaša 7200 evrov. Postavite to ob bok dejstvu, da je eno županovo potovanje stalo 10.000 evrov, in boste kmalu pri racionalnem pomisleku, ali je to sploh možno. Zelo informativno bi bilo poznati podrobnosti teh potovanj, aranžmaje. Ali leti župan v prvem ali ekonomskem razredu, v kakšnih hotelih spi in koliko ostalih ter kakšnih stroškov nastane na teh potovanjih.«

Zaradi višine stroškov Tašner Vatovec dvomi v njihovo gospodarnost. A problem je tudi v konceptu potovanj. »Gre za vprašanje vizije Kopra. Problematična je namreč že sama izbira destinacij teh potovanj: Miami, Singapur, Šanghaj, Kuvajt, Egipt. Očitno v teh mestih pride do nekakšnih idej ali inspiracij, ki so posledično podlaga za megalomanske projekte, realizirane in nerealizirane.«

S prošnjo za mnenje o visokih stroških župana Popoviča smo se že lani obrnili tudi na računsko sodišče. Odgovorili so nam, da podatkov o potnih stroških županov slovenskih občin nimajo, zato ne morejo oceniti, ali so izdatki za Popovičeva službena potovanja visoki ali nizki. Pojasnili pa so, da mora občina pri porabi davkoplačevalskega denarja spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti.

»Računsko sodišče v primerih, ko predpisi podrobneje ne urejajo določenih vprašanj, povezanih s porabo javnih sredstev, priporoča, da uporabnik javnih sredstev sprejme akt, v katerem podrobneje uredi posamezen del poslovanja; pravila morajo biti določena na način, da zagotavljajo spoštovanje temeljnih načel porabe javnih sredstev, torej učinkovitosti in gospodarnosti,« so zapisali pri računskem sodišču.

Podobnega mnenja je bil tudi nekdanji predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. »Jasno je, da je treba pogledati, kako je bil porabljen denar – za službena ali pa morebiti za turistična potovanja. Imamo nadzorni odbor občine in občinski svet, ki lahko preverita gospodarnost porabe sredstev. Pri vsakem potovanju moraš napisati, kakšen je bil razlog, kakšni so bili cilji potovanja in ali so bili cilji doseženi.«

Aktov niso sprejeli

Kot so nam lani odgovorili s koprske občine, takrat niso imeli sprejetih aktov ali pravilnikov, ki bi urejali porabo sredstev za službena potovanja.

Letos je bil odgovor občine podoben: »Glede predpisov, ki bi urejali upravičenost službenih potovanj, učinke, cilje in podobno, vam lahko odgovorimo, da tovrstnih aktov nimamo, tega namreč ne predvideva nobena zakonodaja. Prav tako bi bilo težko opredeliti kriterije upravičenosti službenih poti za vsa področja delovanja občinske uprave. Lahko pa povemo, da smo ne glede na to striktni pri preverjanju upravičenosti službenih potovanj, kar pomeni, da so odločitve o odhodih vedno deležne tehtnega premisleka, tako iz naslova stroškov kot tudi iz naslova morebitnih učinkov in doseženih ciljev.«

Predstavnica Združene levice Maja Tašner Vatovec pa je za podcrto.si prejšnji mesec povedala, da so na sejah občinskega sveta večkrat podali vprašanja in pobude glede transparentnosti porabe javnih sredstev. V njih so omenjali tudi visoke potne stroške župana. »Vendar so odgovori vsakič presenetljivo izmuzljivi, oziroma v kolikor gre za stališče, se na njih konkretno sploh ne odgovori.« Iz zapisnikov sej občinskega sveta te pobude sicer niso razvidne, »ker kljub večkratni pobudi, da naj bodo zapisniki bolj obširni vsaj v tistem delu, ko kdo razpravlja, to ni bilo mogoče doseči in so tudi to zavrnili,« je še pojasnila Tašner Vatovec.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 2 komentarja



Več iz teme: Nadzor nad javnim sektorjem

Kako dobro delujejo javna uprava in državna podjetja, ki jih plačujemo davkoplačevalci oziroma so odgovorni državljanom? Nadzorujemo zaposlovanje, učinkovitost in korupcijo v javnem sektorju.

53 prispevkov

Plagiat tudi študija, ki jo je IFIMES za 11.000 evrov prodal koprski komunali

Inštitut IFIMES je študijo o pravilnih pokopih ljudi različnih verstev koprski komunali prodal za 11.000 evrov. Po ugotovitvah novinarke RTV …

Tema: Nadzor nad javnim sektorjem
Članek,

Zakaj na Pod črto preiskujemo poti – in zablode – javnega denarja

Milijonski sporni posli države pri naročanju IT-storitev, neupravičeni dodatki k plačam javnih uslužbencev ... odgovoren pa ni nihče.

Tema: Nadzor nad javnim sektorjem
Mnenje,

2 komentarja

Jaggarjaqes 12. 10. 2016, 13.28

Je kaj sploh mogoče narediti v tem primeru?

Internet 6. 11. 2016, 11.55

Ne, ker so vmešani sodniki in balkanska mafija.
http://www.regionalobala.si/data/albums/novice/b/1_a3f34e331216892ae9bb413be87cc00f.jpg

Komentiraj objavo

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje obvezna polja.

Zadnje objavljeno