Če ste nekomu dolžni denar, boste tega morali slej kot prej vrniti. Če tega ne boste storili prostovoljno, vas bo upnik terjal na sodišču. Slednje vam bo nato bodisi zarubilo sredstva na bančnem računu bodisi zarubilo in prodalo vaše premoženje ali kako drugače doseglo poplačilo upnika. To, da je dolgove treba plačati, je nenazadnje eden temeljev pravne države.

Toda zakoni pri nas niso za vse enaki.

V zadnjih letih so bili v Sloveniji zelo aktivni tako imenovani pogrebniki podjetij. Za to nenavadno oznako se skrivajo ljudje, ki poskrbijo, da premoženje nekega podjetja ne pride v roke tistih, katerim je to podjetje dolžno denar. Namesto tega premoženje podjetja »skrijejo«, upnikom pa nato ostane le prazna lupina – in seveda nepoplačani dolgovi. Pogosto usluge pogrebnikov podjetij koristijo tudi zadolženi posamezniki.

Upniki, ki jih pogrebniki podjetij tako opeharijo, niso le zasebne družbe ali posamezniki. Pogosto je opeharjen tudi državni proračun – in s tem seveda davkoplačevalci. Pri Pod črto smo identificirali množico primerov, kjer so se podjetja izognila plačilu več deset, sto tisoč ali celo milijonov evrov davka ali ostalih javnih dajatev.

V prihodnjih mesecih vam bomo predstavili delovanje ene izmed družb pogrebnikov podjetij – tako imenovane mreže Orion. Gre za nekdanje uslužbence zloglasne družbe Orion, ki je svojim strankam v devetdesetih letih ponujala posojila z izjemno visokimi obrestmi. Po zaprtju Oriona so se nekateri zaposleni pričeli ukvarjati z novo dejavnostjo – pokopavanjem podjetij.

O posameznih primerih, v katerih lahko najdemo osebe iz mreže Orion, so mediji – predvsem časnika Delo in Dnevnik – v preteklih letih že poročali. Pri Pod črto pa želimo to nadgraditi s preiskavo sistema. Zato smo pod drobnogled vzeli 16 podjetij in posameznikov, katerim je mreža Orion glede na pridobljene podatke pomagala pri skrivanju premoženja pred upniki. Dolgovi teh 16 podjetij do upnikov so skupno znašali več kot 200 milijonov evrov. Dolgovi teh podjetij oziroma posameznikov iz naslova slabih posojil, ki smo jih prek sanacije bank plačali davkoplačevalci, znašajo več deset milijonov evrov. Dolgovi do finančne uprave pa več milijonov evrov.

Vpogled v omenjenih 16 primerov razkriva pomanjkljivo delo državnih inštitucij, ki takšno skrivanje premoženja dopuščajo. Med glavnimi krivci sta finančna uprava in pravosodni sistem. Finančna uprava prepočasi terja neplačane davke in s tem pogrebnikom podjetij daje čas, da premoženje skrijejo pred upniki. Pravosodni sistem pa ni sposoben učinkovito in hitro kazensko sankcionirati takšnih dejanj. Pri skrivanju premoženja gre namreč praviloma za kaznivo dejanje oškodovanja upnikov.

Projekt, ki smo ga naslovili »Pogrebniki podjetij«, je za Pod črto nekaj novega. Pripravljamo ga namreč v partnerstvu z nevladno organizacijo Transparency International (TI) Slovenia. TI Slovenia je tako imenovana organizacija pritiska, ki se s svojim lobističnim delom bori proti korupciji v naši državi.

Pod črto in TI Slovenia v projektu sodelujeta kot partnerja, ki se dopolnjujeta. Pri Pod črto bomo opravili neodvisno novinarsko preiskavo delovanja pogrebnikov podjetij in sistema, ki dopušča izigravanje upnikov. TI Slovenia pa bo nato na podlagi naših ugotovitev pripravil konkretne predloge spremembe predpisov in delovanja organov, s katerimi bi se lahko država bolj učinkovito borila proti pogrebnikom podjetij in izigravanju upnikov.

S tem sodelovanjem si pri Pod črto obetamo doseči še več sprememb na bolje na področju izigravanja upnikov in opeharjenja državnih financ. Novinarsko delo oziroma objava člankov, ki javnosti razkrivajo nepravilnosti, je nujen korak za spremembe na bolje. K dejanskemu doseganju sprememb pa lahko ob pritisku javnosti na odgovorne veliko pripomorejo tudi organizacije pritiska, kot je na področju boja proti korupciji TI Slovenia. Saj lahko novinarske ugotovitve prevedejo v konkretne predloge za spremembo predpisov ali delovanja odgovornih pri preprečevanju nepravilnosti. Konkretni predlogi so namreč najboljše zdravilo za izgovore uradnikov, da se »ne da narediti nič«.

Vabljeni k spremljanju našega dela v projektu »Pogrebniki podjetij« v prihodnjih tednih in mesecih.

Objavljeni članki v seriji Pogrebniki podjetij:

• Pogrebniki podjetij: strokovnjaki za skrivanje premoženja v davčnih oazah
• Igor in Rok Furlan: množica sodnih postopkov, nobenega epiloga
• Pogrebniki podjetij v Inometalu: kako opehariti delavce za njihove plače
• Kdo so pogrebniki podjetij
• Kaj je mreža Orion
• Pod črto podkast: kako delujejo pogrebniki podjetij?
• Pluton gradnje: lastnik za vzor nato opeharil delavce, podizvajalce in državo
• Pogrebniki podjetij: kako varen je Sparov center v Škofji Loki
• Oil Metal Company: kako pokopati za 89 milijonov evrov dolgov
• Pogrebniki podjetij v Avioprojektu: kam je izginilo 4,6 milijona evrov
• Pogrebniki podjetij: izgubljeni milijoni v hotelu Lambergh
• Pogrebniki podjetij v Nivoju: kako opehariti delavce in dobiti državne posle
• Pogrebniki podjetij pregledno – vsi primeri, ki smo jih preiskali pri Pod črto
• Pod črto podkast: pogrebniki podjetij ogrožajo tudi obiskovalce Spara

Članek je del projekta Pogrebniki podjetij. 

Avtor in vodja projekta: Anže Voh Boštic
Urednica: Taja Topolovec
Preverjanje dejstev: Lenart J. Kučić
Lektura: Ana Bogataj
Oblikovanje vizualij: Metod Blejec

Projekt nastaja v sodelovanju s Transparency International Slovenia. Projekt delno financira Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji.

This project was funded, in part, through a U.S. Embassy grant. The opinion, findings, and conclusions or recommendations expressed herein are those of the Authors and do not necessarily reflect those of the Department of State.