Pogrebniki podjetij pregledno – vsi primeri, ki smo jih preiskali pri Pod črto

Objavljamo pregled vseh primerov delovanja pogrebnikov podjetij, ki smo jih preiskali v okviru projekta Pogrebniki podjetij.

Foto in oblikovanje: Metod Blejec

Pri Pod črto smo marca letos pričeli objavljati serijo člankov v okviru projekta »Pogrebniki podjetij«. Preiskali smo 16 podjetij in posameznikov, katerim so pogrebniki podjetij tako imenovane mreže Orion glede na pridobljene podatke pomagali pri skrivanju premoženja pred upniki. Dolgovi teh 16 podjetij do upnikov skupno znašajo več kot 200 milijonov evrov. Dolgovi teh podjetij oziroma posameznikov iz naslova slabih posojil, ki smo jih prek sanacije bank pokrili davkoplačevalci, znašajo več deset milijonov evrov. Dolgovi do finančne uprave pa več milijonov evrov.

Preberite tudi:

Izmed teh šestnajstih podjetij in posameznikov smo podrobneje preiskali enajst primerov, za katere smo ocenili, da najbolje predstavijo delovanje pogrebnikov podjetij. V vsakem primeru smo pokazali, kako so se podjetja ali posamezniki s pomočjo pogrebnikov podjetij izognili plačilu dolga, prenesli premoženje na druga podjetja in za koliko so bili pri tem opeharjeni upniki – vključno z davkoplačevalci.

Na tem mestu zbirno predstavljamo vse preiskane primere, vključno s povezavami na podrobno analizo vsakega primera.

Če želite vedeti več o samem projektu oziroma delovanju pogrebnikov podjetij, pa preberite naš članek o namenu projekta z naslovom Nov projekt na Pod črto: »Pogrebniki podjetij« oziroma naš uvodni članek, ki podrobno opisuje delovanje pogrebnikov podjetij z naslovom Pogrebniki podjetij: strokovnjaki za skrivanje premoženja v davčnih oazah.

Preiskavo delovanja pogrebnikov podjetij ste s svojimi donacijami omogočili tudi bralci. Naša nadaljnja razkritja korupcije in kriminala lahko podprete na https://podcrto.si/podpri

Preiskani primeri:

1. Sector Beton

  • Priznan dolg podjetja do upnikov: 3,2 milijona evrov
  • Dolg podjetja do države: 34.745 evrov do ljubljanske občine, 1650 evrov do državnega proračuna
  • Poplačilo upnikov: neznano
  • Povezava na članek o primeru

Sector Beton je bilo nekdanje podjetje razvpitega ljubljanskega poslovneža Roka Furlana. Furlan je po policijski ovadbi sodeč premoženje in posle podjetja prenesel na druge družbe, Sector Beton pa se je nato pripojil podjetju Tonus 4. Slednje podjetje je nato končalo v stečaju. Ker Sector Beton takrat ni imel nobenega premoženja več, bodo upniki najverjetneje ostali praznih rok. Roka Furlana zaradi domnevnega oškodovanja upnikov v tem primeru preganja tudi tožilstvo.

2. Sector Estate

  • Priznan dolg podjetja do upnikov: 1,1 milijona evrov
  • Dolg podjetja do države: 1,1 milijona evrov davčnega dolga
  • Poplačilo upnikov: upniki so v celoti ostali nepoplačani
  • Povezava na članek o primeru

Tudi podjetje Sector Estate je nekdanje podjetje Roka Furlana. Po ugotovitvah finančne uprave naj bi se podjetje z izdajo fiktivnih računov izognilo plačilu več kot 860.000 evrov davka. Z obrestmi je na koncu ta davčni dolg znašal že več kot milijon evrov. Furlan je podjetje leta 2011 prodal, nato se je znašlo v rokah pogrebnikov podjetij, leta 2014 pa je šel Sector Estate v stečaj. Ker je imelo podjetje ob stečaju za le nekaj tisoč evrov premoženja, bo tudi ta davek, ki z obrestmi znaša več kot milijon evrov, za vedno ostal neporavnan.

Rok Furlan. Foto: Finance (objavljeno z dovoljenjem)

3. Igor Furlan

  • Priznan dolg posameznika do upnikov: en milijon evrov
  • Dolg posameznika do države: en milijon evrov davčnega dolga
  • Poplačilo upnikov: upniki so dobili poplačanih okoli 30.000 evrov
  • Povezava na članek o primeru

Igorju Furlanu je davčna uprava leta 2011 naložila plačilo davka na premoženje neznanega izvora v višini 800.000 evrov. Furlan je nato svoje premoženje – več nepremičnin in jahto – prenesel na druga podjetja in se s tem izognil rubežu tega premoženja. Furlan je nato končal v osebnem stečaju, v katerem je upnikom poplačal le dobrih 30.000 evrov. Finančna uprava pa Furlana že od leta 2013 toži na sodišču in zahteva zaseg Furlanovega premoženja, prenesenega na druga podjetja.

4. Uroš Ogrin

  • Priznan dolg posameznika do upnikov: sedem milijonov evrov
  • Dolg posameznika do države: sedem milijonov evrov dolga do Družbe za upravljanje terjatev bank (slabe banke)
  • Poplačilo upnikov: okoli 200.000 evrov
  • Povezava na članek o primeru

Uroš Ogrin se je kot lastnik Gradisa skupine G opekel pri gradnji športnega centra Stožice. Z osebnim poroštvom slabih sedmih milijonov evrov je jamčil bankam za posojilo za gradnjo Stožic. Ko je njegovo podjetje propadlo, so banke poroštvo želele izterjati od njega. Zato je končal v osebnem stečaju. Še pred tem pa mu je uspelo dobrih 300 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Ljubljani in stanovanjsko hišo v Bohinju prenesti na tuja podjetja v neznani lasti. S tem je slabi banki speljal dobrih 600.000 evrov vredno premoženje.

5. Inometal

  • Priznan dolg podjetja do upnikov: 2,8 milijona evrov
  • Dolg podjetja do države: neznano
  • Poplačilo upnikov: neznano
  • Povezava na članek o primeru

Podjetje Inometal je bilo najprej v lasti dveh posameznikov: Rudolfa Prevolška in Nevenke Sagadin. Ko se je podjetje znašlo v težavah, je lastnik Inometala postal Zoran Trifunović. Trifunović je v javnosti bolj znan po tem, da je bil nekaj časa na javno objavljenem seznamu davčnih dolžnikov med fizičnimi osebami na samem vrhu tega seznama. Takrat naj bi bil Trifunović državi dolžan kar deset milijonov evrov davka. Leta 2014 je ta Trifunovićev dolg zastaral, tako da država od njega ni dobila niti centa. Trifunović je po prevzemu Inometala nekdanjima lastnikoma prek cesij in asignacij poplačal del dolgov Inometala do njiju; več delavcev podjetja pa je ostalo brez izplačanih plač. Nato je Trifunović Inometal prepustil pogrebnikom podjetij, posle pa prenesel na novo podjetje z imenom Inometal ABC. Trifunovićeva podjetja so državi ostala dolžna tudi za več kot 300.000 evrov prispevkov od plač delavcev.

Zoran Trifunović. Foto: Marko Vanovšek/Večer

6. Pluton gradnje/KER 12

  • Priznan dolg podjetja do upnikov: 14 milijonov evrov
  • Dolg podjetja do države: 10,7 milijona evrov dolga do slabe banke; 180.000 evrov davčnega dolga; 315.000 evrov dolga zaradi unovčenega poroštva države za bančna posojila podjetja
  • Poplačilo upnikov: tri milijone evrov
  • Povezava na članek o primeru

Podjetje Pluton gradnje je bilo v lasti Savinjčana Zvonka Petka. Ko je podjetje zapadlo v poslovne težave, je Petek več milijonov evrov vredno premoženje Pluton gradenj prenesel na druga podjetja, Pluton gradnje pa prenesel na pogrebnike podjetij, skrite za družbo KER 12. Pri tem je opeharil delavce, podizvajalce in državo. Gradbene posle Pluton gradenj je prevzel Petkov nečak Jure Paušer. A tudi ta ni imel pretirane poslovne sreče: do danes so tri njegova podjetja že končala v stečaju, ob tem pa so državi oziroma slabi banki ostala dolžna še dodatne milijone evrov.

7. Avioprojekt

  • Priznan dolg podjetja do upnikov: 7,3 milijona evrov
  • Dolg podjetja do države: ni dolga do države
  • Poplačilo upnikov: predvidoma okoli 2,4 milijona evrov
  • Povezava na članek o primeru

Prvotni lastnik podjetja Avioprojekt je bil razvpiti celjski nepremičninar Aleksander Jančar. Ta je na sporen način pridobil posel izgradnje garažne hiše ob bolnišnici Jesenice. Nato je podjetje prodal že omenjenemu Zvonku Petku. Avioprojekt je nato od Hypo Leasinga dobil dobrih sedem milijonov evrov sredstev za gradnjo garažne hiše, gradnja pa je dejansko stala le okoli 2,5 milijona evrov. Kje je preostali del denarja, do danes ni znano. Avioprojekt je Zvonko Petek nato prepustil pogrebnikom podjetij, skritim za družbo KER 12.

8. Oil Metal Company

  • Priznan dolg podjetja do upnikov: 89 milijonov evrov
  • Dolg podjetja do države: 64 milijonov evrov dolga do Družbe za upravljanje terjatev bank in NLB; 2,4 milijona evrov davčnega dolga
  • Poplačilo upnikov: okoli 780.000 evrov; od tega bankam 700.000 evrov in finančni upravi 75.000 evrov
  • Povezava na članek o primeru

Oil Metal Company je bilo podjetje v lasti Samida Osmanovića. Ko je podjetje zašlo v poslovne težave, ga je Osmanović prepustil pogrebnikom podjetij, ki so stali za podjetjem Z-Pproces. Z-Pproces je nato končal v stečaju, upnikom pa je ostal dolžen 89 milijonov evrov. Upniki so dobili poplačanega manj kot milijon evrov dolga. Oil Metal Company je med vsemi preiskanimi podjetij rekorder tako po višini absolutnega dolga do upnikov kot po višini dolga do države.

Samid Osmanović (v sredini). Foto: Sašo Bizjak/Večer

9. Predence

  • Priznan dolg podjetja: 8,2 milijona evrov
  • Dolg podjetja do države: 5,3 milijona evrov dolgov do slabe banke; 160.000 evrov davčnega dolga; 160.000 evrov dolga do Občine Radovljica
  • Poplačilo upnikov: okoli 1,1 milijona evrov dolga do slabe banke, ostalo nepoplačano
  • Povezava na članek o primeru

Lastnik podjetja Predence je bil najprej gorenjski podjetnik Milan Kepic. Ustanovljeno je bilo z namenom izgradnje hotelskega kompleksa Lambergh pri Begunjah na Gorenjskem. Ker mu je zaradi nepravilnosti država odvzela več milijonov že dodeljenih evropskih sredstev, se je Kepičev projekt znašel v težavah. Podjetje so nato prevzeli pogrebniki podjetij, hotelski kompleks pa je na koncu pristal na slabi banki. Ta je hotelski kompleks le za milijon evrov prodala dolenjskemu poslovnežu Tomažu Hočevarju – pa čeprav je bil kompleks po nekaterih ocenah vreden od tri do štiri milijone evrov.

10. Ambi-Mont

  • Priznan dolg podjetja: 33.000 evrov
  • Dolg podjetja do države: 33.000 evrov iz naslova unovčenih državnih poroštev za bančno posojilo
  • Poplačilo upnikov: upniki so v celoti ostali nepoplačani
  • Povezava na članek o primeru

Gradbeno podjetje Ambi-Mont je bilo v solasti Boštjana Božiča, ki je za Tomaža Hočevarja sklepal posle s hotelskim kompleksom Lambergh. Ambi-Mont je leta 2009 od Banke Koper dobil 120.000 evrov posojila, država pa je za posojilo jamčila s 50.000 evri poroštva. Avgusta 2012 je banka nato unovčila državna poroštva, država je morala tako banki plačati 33.000 evrov. Tik pred tem je Božič podjetje Ambi-Mont prepustil pogrebnikom podjetij. Leta 2014 je Ambi-Mont končal v stečaju brez kakršnega koli premoženja. Država zato od podjetja ne bo dobila povrnjenega niti evra od 33.000 evrov, kolikor jih je morala plačati Banki Koper.

11. Nivo Celje

  • Priznan dolg podjetja: 68 milijonov evrov
  • Dolg podjetja do države: 15 milijonov evrov do slabe banke; milijon evrov neplačanih davkov
  • Poplačilo upnikov: upniki bodo v stečaju dobili poplačanih predvidoma do 10 milijonov evrov
  • Povezava na članek o primeru

Gradbeno podjetje Nivo Celje je bilo v večinski lasti družine Senič. Ko je podjetje leta 2012 zašlo v krizo, je delavce prezaposlilo v hčerinsko podjetje Vrana, slednje pa je na koncu pristalo v rokah pogrebnikov podjetij. Vrana je nekdanjim delavcem Nivoja ostala dolžna vsaj 200.000 evrov. Manever prenosa delavcev na Vrano je družini Senič omogočil, da so državne posle Nivoja prenesli na drugo podjetje z imenom Nivo Eko. Slednje je do danes od države dobilo plačanih že za več kot 50 milijonov evrov poslov.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #pogrebniki podjetij

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Kriminal

S pomočjo podatkov policije in reportaž s terena analiziramo kriminal v Sloveniji.

56 prispevkov

Pogrebnica podjetij Barbara Podlogar po sedmih dneh izpuščena iz zapora

Vrhovno sodišče je pogrebnici podjetij Barbari Podlogar ustavilo prestajanje triletne zaporne kazni zaradi verjetnosti, da bo razveljavilo sodbo v primeru …

Tema: Kriminal
Članek,

Pogrebniki podjetij v Nivoju: kako opehariti delavce in dobiti državne posle

Medtem ko so delavci celjskega Nivoja ostali brez več sto tisoč evrov prisluženega denarja, posli nekdanjih lastnikov s pomočjo državnih …

Tema: Kriminal
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno