Pogrebniki podjetij: kako varen je Sparov center v Škofji Loki

Ena izmed posledic delovanja pogrebnikov podjetij je tudi vprašljiva varnost konstrukcije Sparovega trgovskega centra v Škofji Loki. Odgovorni ne želijo ustrezno preveriti varnosti trgovine.

Ilustracija: Metod Blejec

Zamik otvoritve nove Sparove trgovine za teden dni je med nekaterimi potrošniki povzročil precejšnjo jezo.

Spar Slovenija je na svoji strani na Facebooku v začetku februarja 2014 napovedal odprtje že 91. trgovine Spar v naši državi. Trgovski center Spar Škofja Loka naj bi se odprl slab teden dni pozneje – 12. februarja 2014.

Le dan pred otvoritvijo je – prav tako na svoji Facebook strani – Spar ta dogodek odpovedal. Naveden razlog so bile nepredvidljive tehnične težave oziroma potreba po uskladitvi tehnične dokumentacije za stavbo trgovskega centra, so takrat pojasnili v Sparu. V dogovoru s škofjeloško občino in upravno enoto so se odločili, da bodo otvoritev prestavili.

Komentarji potrošnikov pod to objavo na Sparovi strani na Facebooku niso bili pretirano razumevajoči. »Lahko rečem, da ste nesposobni vsi, ki ste tam zraven. Ljudje niso neumni, da vam bi nasedali. Kako ste mogli določiti že datum za otvoritev, potem ste ga pa umaknili. Neodgovornost do kupcev v Škofji Loki,« je bil komentar enega izmed bralk Sparove objave.

Drugi so krivdo valili na občino, ki naj bi neupravičeno zavirala odprtje trgovine. Tretji pa celo na »strice iz ozadja«.

A kupcem ni bilo treba čakati predolgo. Že teden dni pozneje so Sparovo trgovino tudi zares odprli. Komentarjev pod to novico na Sparovi strani na Facebooku ni bilo.

Pod površino te na prvi pogled nedolžne zamude pri odprtju trgovskega centra se skriva nenavadna zgodba, v katero so vpleteni pogrebniki podjetij. Podjetje, ki je gradilo trgovski center, bi tega moralo dokončati že leto dni pred dejansko otvoritvijo. A se je med gradnjo znašlo v težavah. Nato so več mesecev porabili za prenašanje premoženja na nova podjetja, gradnja Spara pa je zastala.

Ob teh prenosih premoženja so opeharili svoje podizvajalce, slednji pa nato niso želeli izročiti gradbene dokumentacije o gradnji Spara. Še več, eden izmed podizvajalcev trdi, da je dokumentacija o gradnji Spara ponarejena in da zaradi pomanjkanja nadzora pri gradnji Sparov center v Škofji Loki predstavlja potencialno nevarnost za njegove obiskovalce. Niti odgovorni v Sparu niti gradbena inšpekcija teh navedb podizvajalca ne želijo ustrezno preveriti. Zato še pet let po odprtju Spara ni jasno, kako varen je dejansko trgovski center za obiskovalce.

Foto: Facebook profil Spara Slovenija

Gradbinci trgovskega centra zašli v finančne težave

Gradnjo trgovskega centra Spar v Škofji Loki smo aprila na Pod črto že na kratko omenili v članku o pogrebu podjetja Pluton gradnje. Spomnimo, to podjetje v lasti savinjskega podjetnika Zvonka Petka se je leta 2012 znašlo v finančnih težavah. Toda, namesto da bi razglasili stečaj podjetja in v čim večji meri poplačali dolgove do delavcev, podizvajalcev, bank in države, so se v podjetju odločili za drugačno strategijo. Na pomoč so poklicali pogrebnike podjetij, povezane z mrežo Orion. Posle in dobršen del premoženja Pluton gradenj so prenesli na druga podjetja in s tem opeharili upnike Pluton gradenj.

Preberite tudi:

Kdo so pogrebniki podjetij
Kaj je mreža Orion

Stranski učinek manevra umikanja premoženja pred upniki je vprašljiva varnost Sparovega trgovskega centra v Škofji Loki, je razvidno iz dokumentacije, ki smo jo pridobili pri Pod črto.

Pri gradnji trgovskega centra sta bili udeleženi dve podjetij Zvonka Petka. Podjetje Oberon je bilo tako imenovano projektno podjetje – torej tisto, ki je odgovorno za pripravo dokumentacije za gradnjo, ki nastopa kot uradni investitor gradnje in ki administrativno vodi celotno gradnjo. Podjetje Pluton gradnje pa je bilo odgovorno za dejansko izvedbo gradbenih del. Vsi gradbeni podizvajalci so tako delali za Pluton gradnje.

Oberon je junija 2012 dobil gradbeno dovoljenje za Sparov center, nato pa je podjetje Pluton gradnje pričelo z dejansko izgradnjo centra. Gradnja je brez večjih težav potekala nekje do konca leta 2012. Nato pa se je zalomilo. V Pluton gradnjah zaradi pomanjkanja financ namreč niso plačali podizvajalcev za njihovo delo na Sparovem trgovskem centru.

Manevri prenašanja premoženja

V začetku leta 2013 je zato gradnja trgovskega centra obstala. Nekateri ključni podizvajalci zaradi neplačil za svoje delo niso več želeli sodelovati s Pluton gradnjami. A Zvonko Petek je imel to srečo, da je bil trgovski center takrat že skoraj dokončan.

Odgovorni v Pluton gradnjah so bili pred še eno težavo. Zaradi finančnih težav so morali čim prej urediti prenos premoženja na drugo podjetje – imenovano Projekt 10 – in »pokopati« Pluton gradnje. (Kako so to izvedli, lahko preberete v članku Pluton gradnje: lastnik za vzor nato opeharil delavce, podizvajalce in državo.)

Kot je razvidno iz dokumentov, ki smo jih pridobili od upravne enote Škofja Loka, jim je prenos premoženja vzel dobršen del leta 2013. Urediti so namreč morali prenos investitorskih pravic za gradnjo Sparovega centra s podjetja Oberon na podjetje Projekt 10. Le tako bi namreč lahko prodali dokončan trgovski center Sparu Slovenija – in s tem, če sodimo po podobnih projektih gradnje Sparovih centrov, zaslužili več milijonov evrov.

Projekt 10 je bil ustanovljen marca 2013. Občina pa je prenos investitorskih pravic na Projekt 10 dovolila šele oktobra 2013.

V začetku leta 2014 je bil škofjeloški Spar dokončan. Sicer eno leto pozneje od predvidenega roka – če se Oberon in Pluton gradnje ne bi znašla v težavah, bi lahko center dokončali in odprli že leto dni prej.

Skoraj dokončan Sparov center v Škofji Loki poleti 2013. Foto: Google Maps

Podizvajalci nočejo predati dokumentacije

Pred odprtjem Sparovega centra je moralo podjetje Projekt 10 od škofjeloške upravne enote pridobiti tudi uporabno dovoljenje. Tu pa se je zapletlo.

Nekateri podizvajalci, ki niso dobili plačila za svoje delo, Projektu 10 niso želeli izročiti dokumentacije, potrebne za pridobitev uporabnega dovoljenja. Za pridobitev uporabnega dovoljenja mora namreč investitor gradnje dokazati, da je stavba varna. Zaradi tega mora upravni enoti predati dokumentacijo o gradnji objekta – od načrtov, podatkov o načinu gradnje, do dokazil, da imajo tisti, ki so gradili stavbo, potrebne kvalifikacije in znanja. Na primer, podjetje, ki izvaja varilska dela, mora predložiti dokumentacijo, da imajo vsi varilci tako imenovane A-teste – izpit oziroma dokazilo, da so usposobljeni za varjenje.

Vsaj štirje podizvajalci Projektu 10 niso želeli predati ustrezne dokumentacije. Podjetje SGP Tehnik na primer ni želelo predati dokazil o skladnosti betona, uporabljenega pri gradnji trgovskega centra. Podjetje Info Data pa ni predalo dokumentacije o skladnosti jeklenega ostrešja centra.

Izsek iz dopisa upravne enote Škofja Loka, iz katerega je razvidno, katerih dokazil za uporabno dovoljenje podizvajalci niso predali investitorju v gradnjo.

Težave s pridobivanjem dokumentacije so povzročile tudi opisani zamik odprtja centra. A kljub nejasnosti v zvezi z dokumentacijo je upravna enota Škofja Loka nato izdala uporabno dovoljenje, Sparov center v Škofji Loki pa se je 20. februarja 2014 naposled le odprl.

Težave z betonom

Toda: kako je lahko upravna enota izdala uporabno dovoljenje, če podizvajalci Projektu 10 niso predali vse dokumentacije, potrebne za pridobitev tega dovoljenja?

Odgovor na to vprašanje ni čisto jasen. Iz pogovorov z nekaterimi podizvajalci in pridobljene dokumentacije pa gre sklepati na dve razlagi. Prva je ta, da so na upravni enoti uporabno dovoljenje izdali, čeprav niso dobili vseh potrebnih dokumentov za njegovo izdajo. Druga pa je, da je del dokumentacije prirejen.

Poglejmo najprej prvi primer. Podjetje SGP Tehnik je Pluton gradnjam dobavljalo beton za gradnjo Sparovega centra. Septembra 2013 je takratni direktor SGP Tehnika, Jože Žižek, na upravno enoto poslal dopis v zvezi s temi dobavami betona. V dopisu je upravno enoto opozoril, da SGP Tehnik za dobavljen beton ni dobil plačila in da zato investitorju ne bo izročil dokumentacije o skladnosti betona, ki je potrebna za pridobitev uporabnega dovoljenja. Pri Pod črto smo vpogledali v dokumentacijo in ugotovili, da dokazil SGP Tehnika res ni med projektno dokumentacijo na upravni enoti.

Izsek iz dopisa SGP Tehnika upravni enoti Škofja Loka.

Namesto tega se med projektno dokumentacijo nahajajo dokazila drugega podjetja – Sector Betona v lasti razvpitega ljubljanskega poslovneža Roka Furlana. Spomnimo, pri Pod črto smo v preteklosti obširno poročali o spornem umikanju premoženja Furlanovih podjetij pred upniki, zaradi česar je Furlan trenutno tudi v kazenskem postopku.

Jože Žižek, nekdanji direktor SGP Tehnika, nam je potrdil, da investitorju niso predali ustrezne dokumentacije. Glede vloge Sector Betona je Žižek povedal, da je sicer možno, da so pri Pluton gradnjah manjši del betona za gradnjo centra kupili tudi od Sector Betona. A to ne zmanjša dejstva, da bi moral investitor predložiti tudi dokumentacijo o skladnosti betona, ki ga je dobavil SGP Tehnik.

Izsek iz dobavnice za beton podjetja Sector Beton.

Kako varna je jeklena konstrukcija ostrešja?

Še večja grožnja varnosti obiskovalcev Spara v Škofji Loki so nejasnosti glede jeklene konstrukcije, ki sestavlja ostrešje centra. Dvom v varnost konstrukcije je razviden iz dopisa podjetja, ki ga je januarja 2014 upravni enoti Škofja Loka poslalo podjetje Info Data.

To podjetje je bilo kot podizvajalec Pluton gradenj odgovorno za nabavo in postavitev jeklene konstrukcije, na katero je nameščena streha Sparovega centra. A pri postavitvi konstrukcije konec leta 2012 so se pojavile težave. Izkazalo se je, da je zaradi netočnih gradbenih načrtov konstrukcija glede na že postavljene stene trgovskega centra za nekaj centimetrov preozka. Konstrukcija se posledično ni prilegala stenam objekta.

Kaj narediti? Pri podjetju Info Data so se odločili, da bodo tramove konstrukcije na določenih mestih prerezali. Nato bodo med prerezane dele konstrukcije vstavili nekaj centimetrov dolge jeklene podaljške in jih zavarili na oba prerezana konca konstrukcije. S tem so konstrukcijo podaljšali do ustrezne dolžine med stenami in zdaj je bilo konstrukcijo mogoče postaviti na objekt.

V tem času je podjetje Pluton gradnje svojemu podizvajalcu Info Dati prenehalo plačevati račune za opravljeno delo. Delavci Info Date so zato prenehali z delom in odšli z gradbišča. Posledica te prekinitve del pa je še danes vprašljiva varnost trgovskega centra.

Namreč, opisano rezanje skoraj 100-tonske jeklene konstrukcije in varjenje novih delov vanjo ogroža trdnost konstrukcije. Zato je nujno, da se naredi primeren nadzor nad varjenjem novih delov v konstrukcijo. To se v gradbeništvu naredi tako, da te nove zvare v konstrukciji preverijo z rentgenom. Le tako lahko nadzorniki gradnje ugotovijo, ali so vari dovolj dobro izvedeni ali pa bi jih bilo treba popraviti. Slabo izvedeni vari – na primer prisotnost zračnih mehurčkov v kovinskih zvarih – lahko ogrozijo trdnost več desettonske konstrukcije. V najslabšem primeru se lahko konstrukcija obiskovalcem Spara podre na glavo.

Ker je podjetje Info Data zaradi neplačil prekinilo sodelovanje s Pluton gradnjami, ta podizvajalec ni preveril kakovosti izvedenih varov. Na sporno konstrukcijo so v Info Dati opozorili tudi upravno enoto Škofja Loka.

Izsek iz dopisa podjetja Info Data, v katerem upravno enoto opozarjajo na širjenje jeklene konstrukcije.

Kako so lahko kljub tem hudim očitkom na upravni enoti izdali uporabno dovoljenje za Sparov center? V dokumentaciji upravne enote se nahaja poročilo o jekleni konstrukciji gradbene nadzornice Vidoslave Šumić. Šumić je s tem poročilom zagotovila, da je jeklena konstrukcija varna.

Toda: Vidoslava Šumić je v svojem poročilu napisala, da podjetje Info Data ni izvedlo nikakršnega podaljševanja konstrukcije z varjenjem novih delov vanjo. Šumić je torej v svojem poročilu zavrnila trditve dejanskega izdelovalca konstrukcije, da so morali slednjo naknadno podaljšati.

Kdo torej govori resnico? V prid podjetju Info Data govori več indicev. Prvi je ta, da so v podjetju Vidoslavo Šumić zaradi izdaje tega po njihovem mnenju netočnega poročila ovadili policiji. Težko je verjeti (čeprav seveda ni nemogoče), da bi odgovorni v Info Dati proti Vidoslavi Šumić podali lažno prijavo. Podaja lažne kazenske ovadbe je namreč samo po sebi kaznivo dejanje. Ali so na policiji preiskali navedbe podjetja Info Data, ni znano.

Drug indic je samo poročilo Vidoslave Šumić. Šumić nam je v telefonskem pogovoru pojasnila, da ob pregledu konstrukcije varov oziroma znakov njenega naknadnega podaljšanja ni opazila. Po elektronski pošti nam je nato poslala fotografije konstrukcije ob njenem pregledu. Toda kot je razvidno s fotografij, je Šumić konstrukcijo pregledala šele po tem, ko je bil trgovski center praktično že dokončan. Zato ni jasno, kako je pregledala tiste dele konstrukcije, ki takrat zaradi njenega prekritja s streho in opažem niso bili več vidni. Šumić smo želeli zastaviti tudi to vprašanje, a na našo elektronsko pošto ni več odgovorila.

Tretji indic, ki potrjuje trditve podjetja Info Data, je izjava enega izmed zaposlenih Inštituta za varilstvo (ime hranimo v uredništvu). Za razliko od gradbene nadzornice Vidoslave Šumić je ta predstavnik dejansko nadziral samo vstavljanje jeklene konstrukcije na Sparov center. V telefonskem pogovoru nam je potrdil, da se jeklena konstrukcija zares ni prilegala betonskim stenam Sparovega centra. Konstrukcija se mora po njegovem pojasnilu tesno prilegati stenam, drugače je trgovina za obiskovalce nevarna. Ker kot nadzornik ni dobil potrdil o ustrezni prilagoditvi konstrukcije, pri inštitutu za varilstvo niso hoteli izdati uradnega potrdila o varnosti konstrukcije.

Del jeklene konstrukcije v Sparovem centru Škofja Loka. Foto: Lenart J. Kučić

Konstrukcije ne želi pregledati nihče od odgovornih

Kot nam je pojasnil omenjeni strokovnjak, bi bilo treba odpreti streho oziroma opaž Sparovega trgovskega centra v Škofji Loki in pregledati ustreznost konstrukcije. A tega odgovorni ne želijo storiti.

Pri Pod črto smo se z našimi vprašanji najprej obrnili na gradbeno inšpekcijo. Seznanili smo jih s pridobljeno dokumentacijo glede vprašljive varnosti trgovskega centa in jih povprašali, če bodo opravili nadzor stavbe. Z inšpekcijske službe za odnose z javnostjo so nam odgovorili, da tega ne bodo storili. Kot so nam pojasnili v telefonskem pogovoru, ni naloga inšpektorja, da pleza po strehi in preverja železno konstrukcijo. Inšpektorji nadzor opravljajo predvsem s pregledom gradbene dokumentacije, so povedali.

Inšpekcijo smo nato opozorili, da podizvajalci opozarjajo tudi na ponarejanje gradbene dokumentacije v primeru gradnje trgovskega centra. Morda pa lahko pregledajo ustreznost dokumentacije in ugotovijo, ali je ta ponarejena? Na to naše opozorilo so nam z inšpekcije odgovorili, da ne bodo pregledali niti dokumentacije o gradnji centra. Za varnost stavbe je edini odgovoren Spar Slovenija, so nam pojasnili na inšpekciji. Zato mora Spar Slovenija zagotoviti varnost stavbe in ob morebitni nesreči odgovarjati za povzročeno škodo, so še dodali.

Z našimi vprašanji o varnosti stavbe smo se nato obrnili na Spar Slovenija. Poslali smo jim tudi pridobljeno dokumentacijo, ki kaže na vprašljivo varnost objekta in sume ponarejanja gradbene dokumentacije. Vprašali smo jih, če bodo pregledali železno konstrukcijo trgovskega centra in se tako sami prepričali, ali je bila ta naknadno podaljšana. Odgovorili so nam le: »Po vašem sporočilu smo ponovno temeljito preverili dokumentacijo in v zadevo vključili tudi takratnega nadzornika del na objektu. Obstoječa razpoložljiva dokumentacija za objekt TC Škofja Loka izkazuje, da je objekt varen za uporabo.«

Torej: obstoječa dokumentacija – prirejena ali ne – kaže, da je objekt varen. Zatorej je objekt varen. Če pa se v trgovskem centru zaradi pomanjkljive gradnje dogodi nesreča, se lahko morebitni oškodovanci potolažijo z dejstvom, da je bil po pojasnilih inšpekcije zanjo odgovoren Spar Slovenija in ne predstavniki državne inštitucije, ki so zadolženi za zagotavljanje varnosti stavb.

Na podlagi pridobljene dokumentacije lahko sicer sklepamo, da bi morebitne ugotovljene pomanjkljivosti na železni konstrukciji Sparovega centa v Škofji Loki v neprijeten položaj postavile direktorja Spara Slovenija Igorja Merviča. Podjetje Info Data, ki je izdelalo jekleno konstrukcijo, je namreč Merviča na nepravilnosti pri gradnji trgovskega centra maja 2013 in februarja 2014 opozorilo v vsaj dveh dopisih. V drugem dopisu so izrazili tudi sum, da je gradbena dokumentacija v zvezi z izdelavo konstrukcije ponarejena. Mervič je torej za morebitne nepravilnosti pri izdelavi jeklene konstrukcije vedel že vsaj od leta 2013 oziroma 2014. A konstrukcije – kot rečeno – do danes niso pregledali.

Članek je del projekta Pogrebniki podjetij. Preberite vse članke v seriji.

Avtor in vodja projekta: Anže Voh Boštic
Urednica: Taja Topolovec
Preverjanje dejstev: Lenart J. Kučić
Lektura: Ana Bogataj
Oblikovanje vizualij: Metod Blejec

Projekt nastaja v sodelovanju s Transparency International Slovenia. Projekt delno financira Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji.

This project was funded, in part, through a U.S. Embassy grant. The opinion, findings, and conclusions or recommendations expressed herein are those of the Authors and do not necessarily reflect those of the Department of State.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Igor Mervič #mreža Orion #pogrebniki podjetij #Spar Slovenija #Zvonko Petek

Deli zgodbo 1 komentar



Več iz teme: Kriminal

S pomočjo podatkov policije in reportaž s terena analiziramo kriminal v Sloveniji.

52 prispevkov

Pogrebniki podjetij v Avioprojektu: kam je izginilo 4,6 milijona evrov

V spornih poslih podjetja Avioprojekt z bolnišnico Jesenice je izginilo 4,6 milijona evrov nekdanjega Hypo Leasniga. V poslih je veliko …

Tema: Kriminal
Članek,

Povzetek preiskave: pogrebniki podjetij v Avioprojektu

Podjetje Avioprojekt je od Hypo Leasinga za gradnjo garažne hiše dobilo več kot sedem milijonov evrov, porabilo pa le dva …

Tema: Kriminal
Članek,

1 komentar

Borut Bundara 29. 5. 2019, 22.27

Glede varnosti objekta in manjkajoče dokumentacije se mi postavi načelno vprašanje. Ali bi bil objekt (bolj) varen, če bi izvajalci predali dokumentacijo, ki so jo zadržali, ker niso bili poplačani? Domnevam, da bi v primeru poplačila izvajalci predložili dokumentacijo, s katero bi dokazovali, da so naredili vse skladno s projektom in morebitnimi drugimi zahtevami. Lahko pa ugibam, ali bi bili dokumenti verodostojen prikaz dejanskega stanja ali pa bi bili prirejeni za potrebo upravnega postopka. V upravnih postopkih je pomembno, da so predloženi vsi potrebni dokumenti. V splošnem se nihče ne poglobi v vsebino, kaj šele, da bi kdo vsaj tu in tam in zgolj na vzorcu preveril, če so lastnosti vgrajenega materiala dejansko enake tistim, ki jih zatrjuje izjava o lastnostih. V splošnem je razumljivo, da se referent, ki vodi upravni postopek, ne poglablja v vsebino dokumentov. V konkretnem primeru, ko obstaja opozorilo, da je dokumentacija pomanjkljiva ali celo potvorjena, je pa nenavadno, da se ne opravi skrben pregled. Z izdajo uporabnega dovoljenja je vendarle država tista, ki je formalno potrdila, da je objekt varen. Vsaj v primeru, ko gre za varnost ljudi, v primeru nakupovalnega centra celo za večje število, ne gre varnosti objekta prepustiti samo lastniku, pa čeprav je za to odgovoren.
V primeru nosilnih jeklenih konstrukcij obstaja predpis (pravilnik), v katerem je zapisano, da mora pregled opraviti strokovnjak za jeklene konstrukcije. V pravilniku niso napisani pogoji za strokovnjaka. Pravilniku se verjetno pozna, da je bil napisan v letih (1965), ko se je bilo potrebno najprej dokazati z rezultati dela, da so te priznali za strokovnjaka na nekem področju. Še v Jugi so gradbeni inšpektorji vedeli, kdo je strokovnjak za jeklene konstrukcije in za tehnični pregled niso sprejeli menja od vsakega, ki se je imel za strokovnjaka. Takrat je bila pomembna varnost objekta, danes je pomembna izjava, da je objekt varen. V pogojih, ko lahko poda izjavo vsak, ki se ima za strokovnjaka, je za vse vpletene v gradnjo pogosto primarni kriterij za izbiro strokovnjaka to, da bo dal pozitivno mnenje. V naslednjem krogu se med "ustreznimi" izbira po kriteriju najnižje cene. Izbrani "strokovnjak" hoče kljub nizki ceni nekaj zaslužiti. To je mogoče le, če opusti nekatere aktivnosti, ki bi jih kot strokovnjak moral opraviti. Najbolj drastična opustitev je, da sploh ne pride na objekt in vseeno napise (pozitivno) mnenje. Tudi to se dogaja.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno