Na Pod črto smo med prvimi opozorili na nepravično politiko na področju neprofitnih najemnin.

Ljubljanski, mariborski in republiški stanovanjski sklad so le lani zaradi dolgov deložirali 92 družin oziroma gospodinjstev.  Številk za celotno Slovenijo ne zbira nihče – a verjetno so še precej višje. Lani sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ občin je razmere za najrevnejše še zaostril. Tistim socialno ogroženim, ki morajo zaradi pomanjkanja neprofitnih stanovanj te od zasebnikov najemati po dražji, tržni ceni, je ukinil subvencijo na profitni del najemnine, ki so jo do takrat prejemali od iz občinskih in državnih proračunov.

Majska sprememba na bolje je, da bo na podlagi odločitve ustavnega sodišča socialno najšibkejšim vrnjena pravico do subvencioniranja tržnega dela neprofitne najemnine. Najemniki, za katere je občinam kljub upravičenosti zmanjkalo neprofitnih stanovanj, bodo ponovno v povsem enakem položaju kot tisti, ki imajo v najemu neprofitna stanovanja.

Tiste nesrečneže, za katere je zmanjkalo neprofitnih stanovanj, namreč ukinitev subvencij postavlja v slabši položaj s socialno ogroženimi, ki so dobili neprofitno stanovanje – to pa pomeni kršitev ustavno zagotovljene enakosti pred zakonom. Občine in država morajo tako nadaljevati z izplačevanjem subvencij najranljivejšim družinam in posameznikom. Skupna višina subvencij sicer ni visoka: država in občine so želele na plečih najrevnejših prihraniti skupno 1,6 milijona evrov na leto.

V maju smo odprli še naslednje zgodbe:

Kako dobro za vas poskrbijo naši zdravniki in bolnišnice

V zdravstvu smo še vedno v pretekli dobi, ko je bilo pomembno samo, koliko si naredil. Če si naredil 5000 kljuk, pa je bila polovica slabih, slednje ni bilo pomembno. Objavil si: naredil sem 5000 kljuk. Ostalo pa te ni zanimalo.

Tako raven skrbi za kakovost v slovenskem zdravstvu komentira dr. Marjan Pajntar, ginekolog in porodničar, ki je pionir merjenja kakovosti dela zdravnikov pri nas. Njegov komentar je skrb vzbujajoč – ali res drži, da našemu zdravstvu ni važno, kako dobro oskrbi bolnika? To bomo preiskali v treh člankih. Majski članek je pod drobnogled vzel kakovost zdravniškega dela pri oskrbi pacientov v bolnišnicah. Drugi odgovarja na vprašanje, zakaj v Sloveniji zelo dobro zdravimo srčno kap, zaradi možganske kapi pa po nepotrebnem umirajo pacienti, ter kako dobri so naši družinski zdravniki. Tretji pa se bo ukvarjal z varnostjo pacientov – torej, kako uspešne so slovenske bolnišnice pri preprečevanju padcev in preležanin pacientov.

Država lekarnarje za prodajo zdravil, ki jih ne rabite, nagrajuje s tisoči evrov dodatka k plači

Z zdravstvom je povezan tudi zadnji izmed naših člankov o izplačevanju dodatkov k plači v javnem sektorju. Pregled podatkov o plačah je pokazal, da želi država po eni strani zaradi negativnih zdravstvenih učinkov prepovedati pospeševanje prodaje zdravil v lekarnah, po drugi strani pa zaposlene za takšno početje nagrajuje z dodatki k plačam.

Odkritelju ranljivosti sistema Tetra leto in tri mesece pogojne zaporne kazni

Že več kot leto dni traja zgodba o policijskem komunikacijskem sistemu Tetra. Dejanu Ornigu, ki je v času svojega študija opozoril na varnostne ranljivosti policijskega komunikacijskega sistema Tetra, sodišče je sodišče za domneven napad na informacijski sistem, ponarejanje listin in neupravičeno zvočno snemanje kaznovalo z letom in tremi meseci pogojnega zapora.  Ornig se je na sodbo, ki je bila izrečena s kaznovalnim nalogom, pritožil.

ŠOU v Ljubljani: 85.000 evrov za študije o stališčih študentov in varuhu njihovih pravic
Nadaljevali smo tudi zgodbo o nenavadnih poslih ljubljanske študentske organizacije. Po spornem sklepanju svetovalnih in drugih pogodb z nekdanjimi študentskimi funkcionarji in zaposlitvami nekdanjih funkcionarjev na Kampusu ŠOU smo ta mesec poročali o visokih zneskih za študije o stališčih študentov.

Najbolj nevarni cestni odseki v Sloveniji

Ta mesec smo začeli tudi s projektom razkrivanja najbolj nevarnih cestnih odsekov v Sloveniji.  Namen projekta je dvojen: voznike opozoriti, kje naj bodo še posebej previdni, in povprašati odgovorne, kdaj bodo izboljšali prometno varnost na teh odsekih. Maja smo objavili prispevka o nevarnih cestah na ljubljanskem in Gorenjskem ter na Dolenjskem.

Inšpektorji za varno hrano slabo higieno in druge nepravilnosti lani odkrili v 280 gostilnah

Tako kot lani za leto 2014  smo tudi letos objavili seznam gostiln, v katerih so inšpektorji v 2015 odkrili hujše higienske in druge nepravilnosti.

Ob pripravi zgodb smo maja organizirali drugo letošnje Open Data srečanje, Anže Voh Boštic je o preiskovalnem novinarstvu in našem delu predaval študentom Filozofske fakultete, Tanja Pirnat pa je na podlagi svojega večmesečnega raziskovanja za Pod črto o problemu deložacij govorila z ekipo Tednika.

Maja smo snemali tudi prvi video za Pod črto, ki je nastal v sodelovanju z ekipo filmske produkcije EnaBanda. Za sodelovanje pri nastanku spodnjega videa se zahvaljujemo Marku Kumru – Murču, Rebeki Žvagen, Ani Škreblin Pirjevec, Bojanu Plevniku in Metodu Blejcu.

Naj vam torej predstavimo ekipo Pod črto in naše delo:

Pod črto video je nastal v sodelovanju z ekipo filmske produkcije EnaBanda (maj, 2016).

Režija, snemanje in montaža: Marko Kumer – Murč
Scenarij: Taja Topolovec
Animacije: Marko Kumer – Murč, Rebeka Žvagen
Asistentki snemanja in režije: Rebeka Žvagen, Ana Škreblin Pirjevec
Ilustracije in oblikovanje: Metod Blejec
Tehnična obdelava: Bojan Plevnik

Redno spremljate naše delo? Naročite v svoj e-nabiralnik naše sobotne novice. 

Naše delo na Pod črto omogočate bralci z donacijami. Veseli bomo vaše podpore.

Za konec objavljamo še podatke o poslovanju podcrto.si v mesecu maju:

Prihodek od donacij bralcev: 709 evrov
Prihodek od donacij podjetij: 1200 evrov
Prihodek od prodaje vsebin v so-objavo: 750 evrov
Stroški dela: 6575 evrov
Provizije, davek, administracija in ostalo: 86,11 evra