Bivši študentski funkcionarji našli zaposlitev na študentskem kampusu ŠOU

Pet nekdanjih funkcionarjev ljubljanske in slovenske študentske organizacije je dobilo zaposlitev na študentskem kampusu, v katerega se od lani steka na stotisoče evrov študentskega denarja.

kampus sou
Vhod v študentski kampus na Pivovarniški ulici v Ljubljani.

Študentski kampus, ki ga je soustanovila in katerega delovanje financira Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU), je na pet prostih delovnih mest zaposlil pet nekdanjih študentskih politikov oziroma funkcionarjev. Po trditvah ŠOU so jih izbrali na podlagi javnega razpisa in so bili najbolj kvalificirani za zaposlitev.

Za vzpostavitev kampusa bo ŠOU v lanskem in letošnjem letu namenil slaba dva milijona evrov, ki jih je organizacija pridobila večinoma iz pobranih dajatev na študentsko delo. Za nakup zemljišča in nepremičnin kampusa ob Pivovarniški ulici v Ljubljani, ki so ga odprli oktobra lani, je ŠOU odštel dobrega 1,2 milijona evrov. Lani je za obnovo namenil še 300.000 evrov. Letos pa bo teh »investicijskih sredstev« v kampus še za 450.000 evrov, a bo del tega denarja po pojasnilih ŠOU namenjen za odplačilo posojila.

Poleg omenjenega denarja je ŠOU lani za delovanje kampusa namenil še 118.000 evrov, letos pa bo, sodeč po pridobljenem proračunu ŠOU za leto 2016, ta številka še nekoliko višja – 195.000 evrov. Iz tega denarja se torej financirajo tudi plače zaposlenih na kampusu. Na vprašanje, koliko denarja gre za plače teh zaposlenih, nam s kampusa niso odgovorili.

Pet politikov

Koga je kampus zaposlil? Te podatke je od vodstva ŠOU zahteval in pridobil poslanec študentske skupine Iskra, Jure Novak. Podatke je posredoval tudi nam.

Direktor kampusa je postal Bojan Kurež, ki je bil kot predsednik odbora za visoko šolstvo Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) pred desetimi leti član predsedstva ŠOS. ŠOS je krovna študentska organizacija, ki jo soupravljajo študentske organizacije Univerze v Ljubljani, Mariboru, Univerze na Primorskem in študentska društva. Kurež je povezan tudi s »pravo« politiko, saj je bil po javno dostopnih podatkih vodja podmladka stranke Socialni demokrati (SD) v Vidmu pri Ptuju.

Pred nekaj leti se je preizkusil tudi kot start-up podjetnik. Na platformi za množično financiranje Indiegogo je za svoj projekt nekakšne pametne zapestnice zbral 738 dolarjev od želenih 90.000 dolarjev.

Predstavitveni video Kureža za zapestnico GoVibe

Zaposlitev na kampusu je našel tudi Uroš Novak, in sicer kot »vodja oddelka za dogodke«. Uroša Novaka se v javnosti drži sloves nekakšnega botra študentske skupine Povezani, ki je druga največja skupina v trenutni vladi ŠOU. Uroš Novak je bil med leti 2007 in 2008 predsednik študentskega sveta na ljubljanski ekonomski fakulteti, nato pa do leta 2010 predsednik študentske organizacije te fakultete.

Pred nekaj tedni smo pisali o nenavadnem poslovanju ŠOU z Novakom: lani mu je ŠOU za izvedbo petih kampanj »viralnega marketinga« plačal po 500 evrov za kampanjo, še 500 evrov pa je dobil za idejno zasnovo celostne grafične podobe. Petsto evrov je meja, pri kateri študentski organizaciji ni treba pridobiti ponudb ostalih potencialnih ponudnikov za izvedbo poslov.

Z Novakom je (bilo) povezano tudi podjetje A2N, ki je lani od ŠOU dobilo 20.000 evrov za organizacijo brucovanja, torej vsakoletne jesenske zabave ljubljanskih študentov. A2N je bilo najprej v lasti sestre Uroša Novaka, Novak pa je bil v podjetju med novembrom 2010 in januarjem 2014 zaposlen kot menedžer za marketing. Zdajšnji lastnik podjetja A2N je Peter Broko.

Na kampusu je kot »vodja vzdrževanja« zaposlitev našel še Tadej Levičar. Levičar, ki je leta 2014 za stranko SD kandidiral za občinskega svetnika v Krškem, je po naših informacijah član študentske skupine Modro za študente, ki je največja članica trenutne vladne koalicije ŠOU. Na njegovo povezavo s študentsko vlado kaže tudi zapisnik s seje predsedstva ŠOU iz februarja 2014, v katerem je Levičar naveden kot član Komisije za razpis ŠOU za sofinanciranje legislativnih srečanj in mednarodne članarine društev in zvez društev.

Tako kot Uroš Novak je bil tudi Levičar lani vpleten v nenavadne posle s ŠOU. ŠOU je maja 2015 s podjetjem Elekto d.o.o., katerega direktor je Levičar (od decembra lani pa tudi lastnik), podpisal pogodbo za vodenje projektov ŠOU, njihovo evidentiranje in svetovanje v zvezi z izdelavo načrta poslovanja študentskega kampusa ŠOU v Ljubljani in prostorov ŠOU v Ljubljani. Pogodba je bila vredna 860 evrov mesečno, veljala pa je pet mesecev. Levičarju je ŠOU po določilih pogodbe priskrbel pisarno in opremo za delo, dobil je še zagotovljen parkirni prostor.

Krog zaposlenih zaključujeta še dva nekdanja študentska funkcionarja: Alen Nikola Rajković kot vodja oddelka kampusa za infrastrukturo in Sebastjan Runovc kot vodja »sodelovanja z notranjimi subjekti«.

Rajković je bil v začetku decembra 2010 izvoljen za ministra ŠOU za obštudijske dejavnosti, a je njegov staž ministra trajal le mesec dni. Januarja 2011 so se namreč v medijih pojavili očitki, da Rajković nima študentskega statusa, ki je predpogoj za funkcijo ministra. Rajković je nato še isti mesec odstopil »iz osebnih razlogov«.

Sebastjan Runovc pa je obenem vodja društvenega stičišča STIKS. STIKS pomaga študentskim društvom pri prijavi na razpise za sofinanciranja. Runovca je na mesto vodje STIKS imenovalo predsedstvo ŠOU, ki ga sestavljajo predsednik in študentski ministri ŠOU.

Kampus je torej za pet prostih delovnih mest našel pet nekdanjih študentskih politikov. Kako so jih izbrali? »Zavod je izvedel javni razpis, na podlagi katerega so bili izbrani zaposleni. Noben od zaposlenih ni bil nikoli dlje časa v izvršilnih organih ŠOU v Ljubljani,« so nam odgovorili s ŠOU. S prijavljenimi kandidati pa naj bi glede na odgovor, ki ga je ŠOU posredoval poslancu Iskre Juretu Novaku, opravili razgovore, nato pa jih na podlagi strokovnih usposobljenosti in kvalifikacij tudi zaposlil. Ker se je kampus registriral kot socialno podjetje, za morebitne nadaljnje zaposlitve pričakujejo tudi subvencije države.

Boren program

Pri skupno več kot milijonu evrov vložka študentskega denarja v kampus in zaposlitvah nekdanjih študentskih politikov oziroma funkcionarjev se zastavlja vprašanje, kakšno dobrobit študentom predstavlja milijonski projekt vzpostavitve kampusa. Nekateri poznavalci in mediji so bili kritični do programa kampusa, saj da je ta zelo omejen. Na ŠOU smo se zato obrnili z vprašanji o pomenu kampusa in kaj bodo na kampusu pravzaprav počeli.

Kampus nekaj svojega programa ima, a ta se zdi v primerjavi z vloženimi sredstvi precej boren. Kot so nam pojasnili na ŠOU, na kampusu trenutno delujejo študentska čitalnica s predavalnicami, centralna študentska info točka, študentski inkubator s coworking prostori za študentska društva, večnamenska dvorana, kmalu pa bodo začele delovati še študentska diskontna trgovinica ter študentska picerija s kavarnico.

Obenem so s sredstvi delno ali v celoti financirali sedem večerov impro in stand-up komedije, nekaj študentskih zabav oziroma koncertov, nekaj literarnih večerov, predavanj in filmskih projekcij. V okviru kampusa poteka tudi medfakultetno prvenstvo v improvizacijskem gledališču, prireditev Marihuana marš v podporo legalizaciji marihuane, plesni tečaj hip-hopa in delavnice kariernih centrov.

Pojasnilo

V prejšnji verziji članka je zaradi zmote pri branju uradnih evidenc pisalo, da sta kampus poleg ŠOU soustanovili še fakulteta za socialno delo in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Ta podatek ne drži – kampus je ustanovil le ŠOU.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 6 komentarjev



Več iz teme: Zloraba študentskega denarja

Preiskujemo nepravilnosti študentskih organizacij in klubov pri porabi javnega denarja.

9 prispevkov

ŠOS za mnenje, da ni oseba javnega prava, plačal 34.500 evrov

ŠOS je leta 2012 za mnenje o pravnem statusu organizacije najela pravnika, čeprav so jo upravno, vrhovno in ustavno sodišče …

Tema: Zloraba študentskega denarja
Članek,

ŠOS v šestih letih in pol zunanjim PR-svetovalcem plačala 210.000 evrov

Študentska organizacija Slovenije je med februarjem 2010 in avgustom 2016 za storitve strateškega komuniciranja namenila 210.000 evrov. Posle so sklepali …

Tema: Zloraba študentskega denarja
Članek,

6 komentarjev

Ana 15. 4. 2016, 11.18

Glede študentskih "finkcionarjev" se ponavadi ne govori, ampak je bila tudi ena afera v Mariboru, za katero ne vem če je sploh rešena.

Tanja 15. 4. 2016, 15.31

Dobro napisan članek, ki osvetljuje kako davkoplačevalski, študentski denar kopni v roke posameznikov.

Predstavitveni video, ki je priložen članku, pa je komedija brez primere.

p2035e 18. 4. 2016, 17.48

ja prava komedija res :)

Peter 16. 4. 2016, 01.20

Po moji oceni so to navadni lopovi.

Igor 18. 4. 2016, 09.10

In še to...kampus je postavljen (obnovljen) na črno, saj je tam po prostorskem planu železniški tir, lok, direktna povezava med Primorsko in Gorenjsko!

Z 18. 4. 2016, 09.20

Kdo in kdaj bo poklical policijo?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno