ŠOS v šestih letih in pol zunanjim PR-svetovalcem plačala 210.000 evrov

Študentska organizacija Slovenije je med februarjem 2010 in avgustom 2016 za storitve strateškega komuniciranja namenila 210.000 evrov. Posle so sklepali netransparentno.

Foto: ŠOS
Študenti na akciji “Častim pol litra”. Za komunikacijsko podporo akciji je ŠOS plačal zunanjemu PR izvajalcu. Foto: ŠOS

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je od leta 2010 različnim zunanjim izvajalcem plačala mesečne pavšale za storitve odnosov z javnostjo. Med februarjem 2010 in avgustom 2016 so za to plačali skupno 209.177 evrov. Zunanje izvajalce so izbrali neposredno, torej mimo javnih razpisov. Vsaj dva izmed treh sta stara znanca študentske politike.

Na ŠOS so nam pojasnili, da zunanji izvajalci za njih izvajajo komunikacijsko podporo v času, ko se sprejemajo pomembni zakoni, ki bi vplivali na študente, in komunikacijsko podporo pri izvedbi različnih projektov. Dajanje poslov starim znancem študentskih organizacij pa pojasnjujejo z obrazložitvijo, da je pri takšnem poslovnem odnosu ključno osebno zaupanje in da je predhodno poznavanje študentske tematike zgolj prednost.

Izbira partnerjev

Študentska organizacija je sodelovala s tremi različnimi družbami. Med februarjem 2010 in aprilom 2011 je za storitve plačevala Vitomi PR, direktor katere je Tomaž Zaviršek, bivši predstavnik za odnose z javnostjo Študentske organizacije Univerze v Mariboru. Marca 2012 so pogodbo sklenili s Kali, družbo za strateško komuniciranje, ki jo vodi Patricija Šašek, bivša SDS-ova predstavnica za odnose z javnostjo. Pogodba z naslednjo družbo je bila sklenjena maja 2016, in sicer z družbo M Komunikacije, katere lastnica in direktorica je Nina Finžgar, nekdanja predstavnica za odnose z javnostjo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Skupaj so zunanji sodelavci od ŠOS v tem obdobju prejeli 209.177,61 evrov, razkrivajo računi, ki smo jih od ŠOS pridobili z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja.

Poleg zunanjega komunikacijskega stratega ima Študentska organizacija (z izjemo dveh let) še svojega predstavnika za stike z javnostjo. Ta se po pojasnilu ŠOS ukvarja z vsakodnevnimi zadevami. Celotni stroški za odnose z javnostjo so med leti 2010 in 2016 po finančnih poročilih ŠOS sodeč znašali najmanj 267.000 evrov (za leti 2015 in 2016 še ni na voljo celotnega finančnega poročila).

Po višini izdatkov izstopajo predvsem leta med 2010 in 2014. V teh petih letih je ŠOS glede na finančna poročila za skupne storitve predstavništva za odnose z javnostjo namenila kar 293.005 evrov, od tega 186.059 evrov zunanjim izvajalcem. Izdatki so v teh letih večkrat presegli načrtovano porabo sredstev za odnose z javnostjo, leta 2012 na primer skoraj za dvakrat. V tem letu je ŠOS za odnose z javnostjo načrtovala 32.000 evrov sredstev, dejansko pa jih je porabila 56.347 evrov.

Pogodbe z nekdanjimi študentskimi funkcionarji

Leta 2010 je Študentska organizacija Slovenije sklenila pogodbo z družbo Vitoma PR, direktor katere je Tomaž Zaviršek, bivši predstavnik za odnose z javnostjo na Študentski organizaciji Univerze v Mariboru (ŠOUM). Takrat je bila predsednica ŠOS Katja Šoba, generalni sekretar pa Aleš Bržan.

Vitoma PR je bila izbrana brez javnega razpisa, le na podlagi neformalnega pogovora. »Ker gre pri izvajanju komunikacijskih aktivnosti, predvsem strateškega komuniciranja, za specifično zaupno razmerje med ŠOS in izvajalcem, je postopek izbire prilagojen temu,« je zapisala Jelena Štrbac Nemec, predstavnica za odnose z javnostjo ŠOS. »Pri postopku izvedemo več neformalnih pogovorov, preverimo reference izvajalcev in v danem trenutku ocenimo, kdo nam lahko najbolje pomaga pri reševanju komunikacijskih izzivov,« doda. Kateri so bili drugi ponudniki, s katerimi so poleg Vitome PR opravili neformalne pogovore, se po lastnih besedah ne spomni.

Čeprav zakonsko ni specifično opredeljeno, da je Študentska organizacija Slovenije oseba javnega prava in tako dolžna posle sklepati prek javnih razpisov, ŠOS razpolaga z javnimi sredstvi. Leta 2015 na primer, ko je njen letni proračun znašal okoli 10 milijonov evrov, je 8,5 milijona pridobila iz naslova koncesijskih dajatev od študentskega dela, dodaten milijon in pol pa direktno iz državnega proračuna.

Zaradi načina financiranja in drugih dejavnikov je leta 2011 Vrhovno sodišče RS v sodbi glede upravičenosti do dostopa do informacij javnega značaja zapisalo, da ŠOS izpolnjuje kriterije pravne osebe javnega prava, zato jo je v sodbi smatralo kot osebo javnega prava.

A ŠOS se obravnava kot avtonomna pravna oseba zasebnega prava. Za iskanje poslovnih parterjev ne objavlja javnih razpisov. Pri sklepanju pogodb je bilo ključno medsebojno zaupanje, poudarja predstavnica za odnose z javnostjo ŠOS, Jelena Štrbac Nemec.

V času, ko je imel ŠOS pogodbo sklenjeno z Vitomo PR oziroma s Tomažem Zavirškom, je imela študentska organizacija notranjega predstavnika za odnose z javnostjo, Vitoma pa je skrbela za »krizno komuniciranje« v času, ko je vlada napovedala Zakon o malem delu, je pojasnila Štrbac Nemec.

Vitoma PR je Študentski organizaciji med drugim pripravljala strategijo postopanja, promocijski material, sporočila za javnost in pripravo govorcev glede Zakona o malem delu, komunikacijsko podporo pri demonstracijah in podobno. Za te dejavnosti je Vitoma PR februarja in aprila 2010 dobila po 1680 evrov mesečno, nato pa je do aprila 2011 prejemala 3.000 evrov mesečnega pavšala. Skupaj je za nekaj več kot leto dni dela komunikacijske podpore prejela 42.360 evrov.

Že po preteku pogodbe, konec leta 2011, je Vitoma PR za ŠOS pripravila še komunikacijsko strategijo za leto 2012 v vrednosti 11.310 evrov. Skupaj je torej Vitoma s poslovanjem ŠOS zaslužila 53.670 evrov.

Na podcrto.si smo z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja zaprosili posredovanje komunikacijske strategije, ki jo je pripravila Vitoma. Zahteva je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da gre za poslovno skrivnost, ki bi ob razkritju lahko povzročila poslovno škodo družbi Vitoma PR.

Po besedah Jelene Štrbac Nemec in generalnega sekretarja ŠOS, Roka Primožiča, pa je bila glavna ugotovitev strategije ta, da se mora študentska organizacija primerno strokovno pozicionirati med deležniki. Po njunih besedah so začeli po tem bolj intenzivno sodelovati z ministrstvi.

Največ zaslužila Kali, d. o. o.

Med aprilom 2011 in marcem 2012 ŠOS ni imel sklenjene pogodbe z zunanjim izvajalcem. Marca 2012 je ŠOS sklenil pogodbo z družbo Kali, d. o. o., direktorica katere je Patricija Šašek, bivša predstavnica za odnose z javnostjo poslanske skupine SDS. “Družba Kali d.o.o. je izkazala poznavanje študentskega organiziranja in tematik, ki se dotikajo študentov, predhodne izkušnje s podobnimi aktivnostmi in organizacijami,” je zapisala jelena Štrbac Nemec. Službo je, podobno kot Vitoma PR, dobila mimo javnega razpisa, le na podlagi neformalnega pogovora. Teh naj bi ŠOS opravil več. S kom so še opravili pogovore, trenutni predstavniki ŠOS ne vedo.

V tistem času je bil predsednik ŠOS Mitja Urbanc, generalni sekretar pa Aleksandar Jovanovič.

Vsota mesečnega izplačila se je s sodelovanjem s Kali povečala na več kot 4.000 evrov mesečno. Leta 2012 in 2013 se je njeno mesečno izplačilo gibalo okoli 4.500 evrov skupaj z davkom, konec leta 2013 in v začetku 2014 pa je Kali dobivala po 5.928 evrov mesečno. Po pojasnilih Jelene Štrbac Nemec se je plačilo povečalo, ker je v tem času Kali izvajala vse komunikacijske aktivnosti in je za ŠOS delovala kot edina predstavnica za odnose z javnostjo.

Od junija 2014 do konca pogodbe maja 2016 je Kali prejemala skoraj 1.940 evrov mesečno, saj se je po besedah Jelene Štrban Nemec obseg njenega dela znižal. Skupaj je v nekaj več kot štirih letih od ŠOS prejela skoraj 148.000 evrov.

Kali je po pojasnilih Jelene Štrbac Nemec ŠOS nudila komunikacijsko podporo v času sprejemanja Zakona o štipendiranju. Poleg tega je v nekaj več kot štirih letih nudila komunikacijsko podporo za nekaj drugih projektov: dijaško konferenco, projekt Božično darilo Dijaške organizacije Slovenije, v katerem so zagotovili med 200 in 300 božičnih daril za socialno ogrožene, izvedla je dijaško raziskavo o nasilju, študentsko krvodajalsko akcijo Častim pol litra, ki poteka letno, projekt »Denar nima idej, mladi pa«, ki ne deluje več in projekt »Jem zdravo, študiram s polno paro«. Prav tako je pripravljala mesečnik »360 stopinj« in zagotavljala komunikacijsko podporo v Študentski areni in pri projektu Evroštudent.

Zadnja s ŠOS sodelovala družba M Komunikacije

Leta 2016 so se Kali in ŠOS razšli. ŠOS s Kali ni podpisal nove pogodbe, ker niso našli skupne vizije, pove Jelena Štrbac Nemec. Aprila lani so izbrali novo družbo, M Komunikacije, katere direktorica je še ena stara znanka študentskih organizacij, Nina Finžgar, nekdanje predstavnica za odnose z javnostjo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU).

Promocijski material, ki ga je za ŠOS pripravila Nina Finžgar, direktorica M komunikacij.
Promocijski material, ki ga je za ŠOS pripravila Nina Finžgar, direktorica M komunikacij.

»Po neformalnih pogovorih z nekaj ponudniki smo ocenili, da je zaradi poznavanja študentskih organizacij in študentskega organiziranja ter znanja na področju pojavljanja na spletu in družbenih omrežij za izvedbo teh aktivnosti primerna družba M komunikacije,« je zapisala Jelena Štrbac Nemec. Neformalna pogovora so opravili z Nino Finžgar in Patricijo Šašek, direktorico družbe Kali, d. o. o. V tem času je bil predsednik ŠOU Klemen Balanč, generalni sekretar pa Rok Primožič.

Po pojasnilih Jelene Štrbac Nemec, ŠOS-ove predstavnica za stike z javnostjo, zunanja izvajalka Nina Finžgar skrbi predvsem za prisotnost ŠOS na spletu. Ureja spletne strani ŠOS in njene profile na družbenih omrežjih in spletnih straneh. Do danes je za ŠOS poleg tega pripravila še promocijske materiale, naredila raziskavo na terenu in zasnovala projekt »Študent, kje pa tebe čevelj žuli«, v katerem poizveduje o težavah študentov. Njeno mesečno plačilo je znašalo 1.900 evrov, med aprilom in avgustom 2016 (novejših računov nimamo) je prejela 7.600 evrov.

V tem trenutku ŠOS za odnose z javnostjo nima več sklenjene pogodbe z zunanjim izvajalcem.

Položaj ŠOS še vedno neurejen

Pravni položaj ŠOS še vedno ni urejen, zato ŠOS večinoma posluje kot oseba zasebnega prava. V določenih primerih sicer sledi zakonom, ki obvezujejo osebe javnega prava – tako je recimo zaradi zahteve po dostopu do informacij javnega značaja mediju podcrto.si posredovala vse račune, ki so bili izplačani zunanjim izvajalcem med letoma 2010 in 2016. V drugih primerih – kakršno je sklepanje pogodb z zunanjimi izvajalci – se obnaša kot oseba zasebnega prava. A nespoštovanje Zakona o javnem naročanju pomeni, da so posli, ki jih ŠOS sklepa z zunanjimi izvajalci, netransparentni. Javna sredstva se tako lahko delijo brez ustreznega nadzora.

Študentska skupina Iskra je lani sicer pripravila predlog zakona, v katerem bi bila pravna subjektiviteta dokončno razrešena in ki bi ŠOS opredelil kot osebo javnega prava. S tem bi morala ŠOS storitve najemati z javnimi naročili. A zakona poslanci niso sprejeli. Ministrstvo za izobraževanje trenutno pripravlja nov zakon, ki bi ŠOS zavezala k javnemu naročanju storitev.

A dokler pravna subjektiviteta ŠOS ne bo zakonsko urejena, ima ŠOS proste roke. Generalni sekretar ŠOS Rok Primožič je za podcrto.si povedal, da bo ŠOS objavljal javne razpise takrat, ko bo zakonsko opredeljen kot pravna oseba javnega prava.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 3 komentarji



Več iz teme: Zloraba študentskega denarja

Preiskujemo nepravilnosti študentskih organizacij in klubov pri porabi javnega denarja.

9 prispevkov

ŠOS za mnenje, da ni oseba javnega prava, plačal 34.500 evrov

ŠOS je leta 2012 za mnenje o pravnem statusu organizacije najela pravnika, čeprav so jo upravno, vrhovno in ustavno sodišče …

Tema: Zloraba študentskega denarja
Članek,

Visoke plače nekdanjih študentskih funkcionarjev na študentskem kampusu

Direktor Kampusa ŠOU dobil 2115 evrov neto, prokurist pa 1915 evrov neto na mesec in dodatek za uspešnost. Stroški obeh …

Tema: Zloraba študentskega denarja
Članek,

3 komentarji

Tanja 2. 3. 2017, 21.52

Kot pravilno navaja avtorica članka, je Vrhovo sodišče v Ljubljani v sodbi VS1013070 v obrazložitvi zapisalo, da ŠOS glede na namen ustanovitve ne more biti oseba javnega prava in v 11. točki zapisalo:

11. Nesporno je pravna oseba javnega prava tista pravna oseba, ki ji tak status izrecno določa zakon. Noben zakon ali drug predpis pa ne določa, da je pravna oseba javnega oziroma zasebnega prava le tista, ki ji tak status določa zakon. Kadar pa zakon za posamezno pravno osebo ne določa izrecno, ali gre za javnopravno ali zasebnopravno pravno osebo, pa je treba njen tovrstni status razlagati na podlagi ustaljenih metod razlage pravnih norm (sistematična razlaga).

Nadalje, v 13. točki je sodišče jasno, kjer pravi: "da so kriteriji (elementi), ki so pomembni za opredelitev javnopravnega oziroma zasebnopravnega statusa pravne osebe, tudi revidentke, zlasti: način ustanovitve, oblika organiziranja, namen in javnost delovanja, način financiranja, izvrševanje javnih pooblastil in članstvo. Strinja pa se tudi z njuno presojo, da glede na izpolnjevanje teh kriterijev revidentka spada med pravne osebe javnega prava. Ni namreč organizirana v nobeni od statusnopravnih oblik, v katerih lahko po predpisih obstajajo osebe zasebnega prava. Sicer ni ustanovljena z zakonom in njena ustanoviteljica ni Republika Slovenija, vendar prvo pravno ureditev tega področja pomeni ZSkuS, ki je določil organiziranost študentske organizacije in pravila za njeno (ponovno) ustanovitev. Določil je, da bo ustanovljena, ko bodo predstavniki študentov, izvoljeni na neposrednih in tajnih volitvah, v skladu z akti študentskih organizacij, ki delujeta na univerzah v Ljubljani in v Mariboru, z dvotretjinsko večino sprejeli temeljni akt. Ta akt pa je Študentska ustava (Ur. l. RS, št. 65/97). Torej je zakon določil njeno ponovno ustanovitev, način te ustanovitve in posebno točno določeno organiziranost, kar je za konkretne primere z zakonom določeno praviloma le za pravne osebe javnega prava."

Delovanje in poslovanje ŠOS torej ni v skladu s sodno prakso. Dostop do informacij javnega značaja je človekova pravica, zapisana v Ustavi in glede na povedano bi bilo dobro raziskati, kdaj lahko pride do začasne odredbe sodišča, pri čemer bi zadržali tovrstne odgovore s strani ŠOS-a.

Ines 3. 3. 2017, 08.49

Tanja zopet razkirva maske, za katere vemo, da so tam! Bravo Tanja. Keep up.

Tanja 4. 3. 2017, 00.02

Se strinjam s predhodnico. A tudi na nas bralcih kot aktivnih državljanih je, da ne sme ostati zgolj pri odkrivanju mask.

Potrebni so ukrepi s strani ljudstva, ki ima večjo moč od tega, kar si predstavljamo. Država smo ljudje in v kolikor smo tiho, se na nek način strinjamo s tem tihim upravljanjem tudi take organizacije kot je Študentska organizacija. Ne smemo ostati pasivni opazovalci. Vsak lahko nekaj stori, združeni smo močnejši. Morda se sliši banalno, ampak tako je.

Seveda pa ni vse na novinarjih, dntyožilca. Že vsak posameznik lahko zaprosi za to, kar je avtorica. Že z samimi zahtevami za dostop do informacij jaknega značaja se kaže aktivno spremljanje in kritičnost do dela ŠOS-a.

Da ne zaidem pregloboko, avtorici vse pohvale za razkritja, a tudi na nas je, da s tem informacijami nekaj storimo.

Komentiraj objavo

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje obvezna polja.

Zadnje objavljeno