ŠOS za mnenje, da ni oseba javnega prava, plačal 34.500 evrov

ŠOS je leta 2012 za mnenje o pravnem statusu organizacije najela pravnika, čeprav so jo upravno, vrhovno in ustavno sodišče že opredelili kot osebo javnega prava. Za pravne storitve je ŠOS plačal 34.560 evrov.

sos1

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je leta 2012, kmalu po tem, ko jo je skupaj z njenimi organizacijskimi oblikami upravno in vrhovno sodišče v sodbi glede dostopa do informacij javnega značaja leta 2011 opredelilo za osebo javnega prava, sklenila pogodbo z direktorjem Inštituta za upravno pravo Gorazdom Trpinom za opredelitev pravnega statusa organizacije. Pogodbo je podpisal takratni generalni sekretar ŠOS Aleksandar Jovanovič.

ŠOS se z ugotovitvami sodišč ni strinjal in se je opredeljeval kot oseba zasebnega prava. Osebe zasebnega prava niso zavezane zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, zakonu o javnem naročanju in podobno, zato podrobnih podatkov o njihovem poslovanju niso dolžni posredovati javnosti. Ker se ŠOS in njene organizacijske oblike opredeljujejo za osebe zasebnega prava, teh zakonov ne spoštujejo. To omogoča sporno poslovanje, kot je sklepanje sumljivih poslov z nekdanjimi študentskimi politiki ali sklepanje pogodb za svetovanje s starimi znanci, o katerem smo poročali na podcrto.si.

ŠOS in Inštitut za upravno pravo so podpisali pogodbo za izvedbo projekta, »katerega cilj je ureditev pravnega položaja študentske organizacije,« je zapisano v pogodbi, ki smo jo pridobili na podcrto.si. Za študijo, ki je bila v malce prirejeni obliki objavljena tudi kot poglavje v Trpinovi knjigi, in nekatere druge storitve, ki se prav tako nanašajo na pravni položaj ŠOS-a, je ŠOS Inštitutu plačal 34.560 evrov skupaj z davkom. Trpin je v študiji podal pravno mnenje, da je ŠOS oseba zasebnega prava.

Trpin v knjigi ni zapisal, da je poglavje rezultat študije, ki jo je plačal ŠOS. Tega ne omenja niti Študentska organizacija Slovenije ali njene organizacijske oblike, ki Trpinovo mnenje še vedno promovirajo na svojih spletnih straneh kot dokaz, da so organizacija zasebnega prava.

Predstavnica za odnose z javnostjo v Študentski organizaciji Slovenije Jelena Štrbac Nemec je za podcrto.si povedala, da je ŠOS s pogodbo želeli urediti pravni položaj ŠOS-a, saj po njihovem mnenju sodišče ni upoštevalo vseh specifik študentskega organiziranja.

Gorazd Trpin, ki je v nasprotju s sodišči ŠOS prepoznal kot osebo zasebnega prava, je za podcrto.si povedal: »Vedno se v javnosti nekritično predpostavlja, da so pogodbe sklenjene v korist naročnika.« Ampak njega se ne da najeti zato, da preprosto nekaj potrdi, je poudaril.

Sodišče: ŠOS je oseba javnega prava

Zakon o skupnosti študentov, ki je pravna podlaga delovanja Študentske organizacije Slovenije in njenih organizacijskih oblik (ŠOUM, ŠOUL, ŠOUP in zveza ŠKIS), trenutno ne določa specifično, ali je študentska organizacija oseba javnega ali zasebnega prava.

Čeprav zakon ŠOS-a ne opredeljuje kot osebe javnega prava, jo kot tako po večini interpretacij uvrščajo kriteriji o tem, kaj je oseba javnega prava. Eden izmed poglavitnih kriterijev je financiranje. In glede na to, da se ŠOS financira z javnimi sredstvi – s koncesijami od študentskega dela, deloma pa tudi neposredno iz državnega proračuna – se večina stroke strinja, da gre za osebo javnega prava.

Leta 2011 sta temu pritrdila tako upravno kot vrhovno sodišče. Ker Študentska organizacija univerze v Mariboru (ŠOUM) že leta 2008 ni ugodila prošnji prosilca po dostopu do informacij javnega značaja, je spor o tem, ali je ŠOUM informacije dolžan posredovati, namreč pristal na sodišču. Upravno sodišče je leta 2011 presodilo, da so tako Študentska organizacija Slovenije kot tudi njene organizacijske oblike, med drugim ŠOUM, osebe javnega prava in kot take zavezane zakonu po dostopu do informacij javnega značaja. Študentska organizacija Univerze v Mariboru je proti sodbi vložila revizijo, a vrhovno sodišče je pritrdilo sodbi upravnega sodišča. Upravno sodišče je v odločbi pojasnilo, da zakon tega ne določa specifično, »vendar pa celota značilnosti revidentke (študentske organizacije op. p.) glede na navedene kriterije (elemente) tudi po presoji Vrhovnega sodišča pripelje do sklepne ugotovitve, da je revidentka pravna oseba javnega prava«.

Skupno je upravno sodišče izdalo dve sodbi in en sklep, ki potrjujejo, da je ŠOS oseba javnega prava. Vrhovno sodišče je temu pritrdilo dvakrat, prvič leta 2011 in drugič leta 2015. Ustavno sodišče pa je že leta 2008 s sklepom posredno odločilo, da je ŠOS oseba javnega prava. Ustavno sodišče je odločitev sprejelo po tem, ko je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani vložila pritožbo na ustavno sodišče, ker jo je računsko sodišče obravnavalo kot osebo javnega prava. Ustavno sodišče je pritožbo zavrnilo z obrazložitvijo, da je »računsko sodišče ugotovilo vsebino tega pojma (oseba javnega prava op. p.) z uporabo ustaljene metode razlage pravnih norm«. Ustavno sodišče je torej pritrdilo računskemu sodišču, da gre za osebo javnega prava in jo zato računsko sodišče lahko revidira.

Da je ŠOS oseba javnega prava, meni tudi predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Ta je lani za podcrto.si povedal, da se mu zdi »povsem neprimerno, da se Študentska organizacija Slovenije razglaša za osebo zasebnega prava. To se mi zdi poniglavo, nesprejemljivo, netaktno, skratka kar nekaj teh pridevnikov. Ker gre za subjekt javnega prava, kar je na podlagi našega prava že odločilo ustavno sodišče.«

Pogodba za drugo mnenje

Študentska organizacija Slovenije in njene organizacijske oblike sodbam sodišč nasprotujejo. Leta 2012 je ŠOS plačal 34.560 evrov za drugo pravno mnenje o zadevi, ki je bila že odločena na najvišji sodni ravni.

»Nismo prepričani, zakaj menite, da se je pravno mnenje o tej zadevi oblikovalo že leta 2011,« na vprašanje o tem, zakaj so potrebovali drugo pravno mnenje, ko pa je tako upravno kot vrhovno sodišče ŠOS prepoznalo kot osebo javnega prava, odgovarja Jelena Štrbac Nemec, predstavnica za odnose z javnostjo v Študentski organizaciji Slovenije.

»Takrat je bila objavljena ena izmed sodb, ki ugotavlja, da se Študentska organizacija Univerze v Ljubljani smatra kot zavezanka za dostop do informacij javnega značaja v skladu z ZDIJZ kot pravna oseba, a po našem mnenju sodišče ni upoštevalo vseh specifik študentskega organiziranja oziroma ni upoštevalo vseh organizacij, ki delujejo v okviru ŠOS, bolj pomembno pa je, da je presojalo pravno subjektiviteto samo v okviru definicije v ZDIJZ,« nadaljuje.

Junija 2012 je Študentska organizacija Slovenije tako sklenila pogodbo z zasebnim Inštitutom za upravno pravo, katerega direktor je bil takrat Gorazd Trpin, strokovnjak za upravno pravo in profesor na ljubljanski Pravni fakulteti. »Sodelavci Inštituta za upravno pravo so priznani strokovnjaki s področja upravnega prava, nekateri med njimi so tudi profesorji na različnih pravnih fakultetah. Po pregledu možnih izvajalcev smo se zato odločili, da IUP pozovemo k ponudbi, ki smo jo ocenili kot primerno, in s tem izvajalcem sklenili pogodbo,« odločitev o sodelovanju z inštitutom pojasnijo v ŠOS.

Pogodba določa, da bo »izvajalec za naročnika izvedel projekt, katerega temeljni cilj je urediti pravni položaj ŠOS«. Pravni strokovnjak bo, kot je določala pogodba, položaj ŠOS-a analiziral, argumentiral, ugotovitve pa diseminiral na strokovnih posvetovanjih in v strokovni literaturi. Poleg tega bo ŠOS-u nudil drugo pravno pomoč, povezano s pravnim statusom ŠOS-a. Pogodba je bila sklenjena za obdobje devetih mesecev, z določenim mesečnim zneskov v vrednosti 4.800 evrov, skupaj z davkom pa je bilo Inštitutu za upravno pravo izplačanih 5.760 evrov mesečno. Zaradi nižjega obsega dela v zadnjih mesecih je ŠOS Trpinu plačal za opravljeno delo za šest mesecev, skupna vsota plačil je tako znašala 34.560 evrov.

Za to vsoto je Gorazd Trpin po lastnih besedah nudil pravno svetovanje v zvezi s pravnimi akti, o tem, kako urediti pravni položaj v statutu ŠOS-a, in o ostalih zadevah, ki se nanašajo na pravni položaj ŠOS-a. Končni produkt pogodbe pa je bila študija, ki jo je – po lastnih besedah – malce prirejeno objavil tudi kot sedem strani in pol dolgo poglavje v knjigi Področja javne uprave in pravnih oseb javnega prava, izdani leta 2013, v kateri argumentira pravni status ŠOS-a kot osebe zasebnega prava. V knjigi sodelovanje s ŠOS-om ni omenjeno.

Trpin: ŠOS je oseba zasebnega prava

Trpin je podal strokovno mnenje, da je ŠOS oseba zasebnega prava. Po njegovem mnenju je bil pojem druge pravne osebe javnega prava, za kar je ŠOS označilo sodišče, zlorabljen. Ta termin je bil napačno rabljen na sodišču, pove, saj sodišče ni pravilno upoštevalo kriterijev za določitev osebe javnega prava. »Če vrhovno sodišče nekaj zapiše, to še ne pomeni, da je resnično,« pove Trpin.

Trpin v nasprotju s sodiščem v omenjenem poglavju knjige ugotavlja, da ŠOS ne izpolnjuje kriterijev, da bi jo lahko označili za osebo javnega prava.

Kot razloge za to navede, da se ŠOS in njene organizacijske oblike financirajo z javnim denarjem, a glede na to, da »gre za koncesijsko dajatev, lahko utemeljeno sklepamo, da gre za koncesijsko financiranje osebe zasebnega prava«. Koncesijski institut je namreč namenjen ureditvi razmerja med osebami javnega in zasebnega prava, pojasni.

Med drugimi razlogi za to, da je ŠOS oseba zasebnega prava, izpostavi še, da ŠOS-a ni ustanovila država niti lokalna skupnost, temveč je nastal s študentskim samoorganiziranjem. Prav tako deluje v interesu študentov in ne v javnem interesu, včasih celo v nasprotju z (zakonodajnim državnim) javnim interesom. Naslednji razlog za to, da ŠOS ne more biti oseba javnega prava, je dejstvo, da članstvo v organizaciji ni prisilno.

Poglavje zaključi z ugotovitvijo, da »ŠOS ne izpolnjuje nobenega kriterija, po katerem bi jo lahko razvrstili med osebe javnega prava, tako da lahko z gotovostjo trdimo, da je ŠOS pravna oseba zasebnega prava«.

Študentska organizacija Trpinovo razsodbo še danes na svoji spletni strani uporablja kot uradno predstavitev pravne subjektivitete študentske organizacije. Navajata jo tudi Študentska organizacija univerze na Primorskem in Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Da gre za sodbo, ki jo je financiral ŠOS, ni omenjeno nikjer. Povezava med subjektom študije in njenim avtorjem ni omenjena niti v Trpinovi knjigi. Po Trpinovih besedah to ni potrebno, saj ŠOS ni lastnik avtorskih pravic študije.

Zakonska opredelitev je nujna

Študentska organizacija Slovenije in njene organizacijske oblike sodbe sodišč interpretirajo po svoje in se še vedno ne definirajo kot oseba javnega prava. Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je lani svoj pravni položaj želela urediti kar v lastnem statutu: da so oseba zasebnega prava, so namreč nameravali preprosto zapisati v statut organizacije. Pri tem se sklicujejo na Trpinovo študijo, ki so jo financirali sami.

Kljub odločbam sodišč se polemika o tem, ali je ŠOS oseba javnega ali zasebnega prava, vleče že skoraj deset let. To bi lahko rešila sprememba zakonodaje, ki bi jasno določila pravno subjektiviteto ŠOS-a in njegovih organizacijskih oblik.

S tem se strinja tudi predsednik Komisije za preprečevanje Korupcije, ki opozarja, da bi jasna opredelitev pravne subjektivitete študentskih organizacij olajšala delo vsem deležnikom. »Pozdravljam opredelitev pravne subjektivitete, saj praznina v razmerju zakonov povzroča nemalo težav v razmerju do drugih zakonov,« je lani na predstavitvi mnenj glede spremembe študentske zakonodaje dejal Boris Štefanec.

Na to, da je zakonska ureditev trenutno preskopa, že dlje časa opozarja tudi društvo Študentska Iskra. Iskra poudarja, da je »skopa zakonska ureditev omogočila razvoj nekaterih praks nedemokratičnega in netransparentnega, v nekaterih primerih pa domnevno celo protizakonitega delovanja organizacije.«

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o skupnosti študentov je predvidel člen, ki bi ŠOS in njene organizacijske oblike tudi zakonsko opredelil kot osebo javnega prava. Predlog je na Iskrino pobudo vložila Združena levica, a zakonu je nasprotovalo ministrstvo za šolstvo, pa tudi študentske organizacije in njihova krovna organizacija ŠOS. Te so vztrajale, da naj bi že trenutna ureditev omogočala zadostno revizijo poslovanja, uradni status javne osebe pa naj bi jim vzel avtonomnost. Zakon ni bil sprejet.

Nov predlog zakona je ponovno v pripravi, a glede pravne subjektivitete ŠOS-a še vedno ni nič dorečenega. Predlog zakona je trenutno ponovno v usklajevanju.

Pogodba, ki jo je ŠOS sklenil z Inštitutom za upravno pravo 

 

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #ŠOS

Deli zgodbo 2 komentarja



Več iz teme: Zloraba študentskega denarja

Preiskujemo nepravilnosti študentskih organizacij in klubov pri porabi javnega denarja.

9 prispevkov

ŠOS v šestih letih in pol zunanjim PR-svetovalcem plačala 210.000 evrov

Študentska organizacija Slovenije je med februarjem 2010 in avgustom 2016 za storitve strateškega komuniciranja namenila 210.000 evrov. Posle so sklepali …

Tema: Zloraba študentskega denarja
Članek,

Visoke plače nekdanjih študentskih funkcionarjev na študentskem kampusu

Direktor Kampusa ŠOU dobil 2115 evrov neto, prokurist pa 1915 evrov neto na mesec in dodatek za uspešnost. Stroški obeh …

Tema: Zloraba študentskega denarja
Članek,

2 komentarja

Dež 8. 3. 2017, 06.22

Torej naj bodo osebe zasebnega prava. Tako naj se tudi financirajo, brez državnega denarja.

Janez 8. 3. 2017, 21.11

Če bi se vsi ti osebki financirali brez državnega denarja, jih v enem mesecu ni več in s tem tudi konec korupcije.

Komentiraj objavo

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje obvezna polja.

Zadnje objavljeno