Sumljivi posli ljubljanske študentske organizacije z nekdanjimi študentskimi politiki

Pridobljene pogodbe odstirajo tančico nad poslovanjem ŠOU z nekdanjimi študentskimi politiki. Slednji so lani več 10.000 evrov zaslužili s storitvami, za katere se zdi, da nimajo veliko skupnega z dobrobitjo študentov.

Branje tega prispevka vam bo vzelo približno devet minut

Povzetek članka je objavljen tudi v časniku Dnevnik

Foto: MZaplotnik/Wikipedia
Foto: MZaplotnik/Wikipedia

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU), ki jo vodita predsednik Rok Likovič in direktor Andrej Klasinc, na svoji pred kratkim prenovljeni spletni strani navaja vrednote, katerim naj bi sledila. Med njimi je tudi transparentnost.

Beseda ni konj, pravijo. In lažje je vrednote zapisati, kot jim nato tudi slediti. Tako je tudi v primeru ŠOU. Deklarativno transparentnost ruši skrivanje lastnega poslovanja pred študenti in ostalo javnostjo.

ŠOU je glede glede na sodbo vrhovnega sodišča iz leta 2011 zavezan za posredovanje informacij javnega značaja. To pomeni, da mora na zahtevo katere koli osebe podatke o svojem poslovanju – tudi pogodbe, sklenjene z zunanjimi izvajalci, in finančne tokove organizacije podjetjem ali posameznikom – tej osebi posredovati ali jih javno razkriti. A ŠOU se temu vztrajno upira. Celo študentski poslanci, na primer, po pravilih ŠOU ne morejo dobiti kopij pogodb, ki jih je sklenila organizacija. Lahko jih dobijo le na vpogled. Za vse ostale študente in širšo javnost pa je poslovanje ŠOU stroga tajna. Vsaj bila je do nedavnega.

Jure Novak, član študentskega zbora in poslanec skupine Iskra, je namreč pridobil del pogodb in ostale dokumentacije poslovanja ŠOU za leto 2015. To dokumentacijo smo od vira pridobili tudi mi. Razkriva nenavadne pogodbe in izplačila nekdanjim študentskim funkcionarjem v višini več kot 100.000 evrov.

Nenavadni posli z bivšimi funkcionarji

Proračun ŠOU znaša okoli štiri milijone evrov letno in se napolni pretežno iz dajatev od študentskega dela. Torej gre za javni denar. Precej tega denarja ŠOU nameni za delovanje najrazličnejših študentskih društev in ostalih projektov, nekaj denarja pa lahko porabi tudi za lastno delovanje.

Pogodbe in ostali dokumenti o poslovanju ŠOU, ki smo jih pridobili od vira, ki se zaradi bojazni pred povračilnimi ukrepi ne želi javno izpostaviti, kažejo na sporno deljenje študentskega denarja nekdanjim študentskim funkcionarjem.

Prvi primer je Andrej Bole, ki je bil kot študent prvega letnika podiplomskega študija ekonomske fakultete v mandatu 2013/2014 minister ŠOU za študentske organizacije visokošolskih zavodov iz kvote študentske skupine Povezani. Njegova naloga je bila »vzpostavljati mrežo študentskih organizacij na posameznih fakultetah in visokošolskih zavodih ter zagotavljati pomoč pri njihovem delovanju«. Andreja Boleta je ŠOU kot samostojnega podjetnika 5. januarja lani izbral kot najugodnejšega ponudnika za »finančno in drugo svetovanje ŠOU« za leto 2015. Cena Boletove svetovalne ure je bila 40 evrov, po pogodbi pa je ŠOU od Boleta odkupil 50 svetovalnih ur na mesec. Pogodba tudi določa, da mora ŠOU Boletu v času svetovanja zagotoviti prostor in opremo za delo. Priloge k računu, ki jih je Bole predložil ŠOU kot dokaz svojega dela, pa so skope. Za aprilsko delo je na primer Bole obračunal 20 ur za »pregled sprotne dokumentacije za Kampus« in 30 ur za »fizično prisotnost na Kampusu«.

Kopija naročilnice.
Kopija Boletove priloge k računu.

ŠOU je na naša vprašanje, na kakšen način so naredili izbor svetovalca, odgovoril, da so od več izvajalcev pridobili ponudbe v zvezi s svetovanjem na področju poslovanja, financ in davkov, Bole pa je bil s ceno 40 evrov na uro najugodnejši. Pisarno in opremo Boletu ŠOU zagotavlja, ker »delo Andreja Boleta po pogodbi zahteva fizično prisotnost na sedežu in v prostorih ŠOU v Ljubljani«.

Naslednji primer je Tadej Levičar, ki je za stranko Socialni demokrati leta 2014 kandidiral za mestnega svetnika občine Krško. Po naših informacijah je Levičar član študentske skupine Modro za študente, ki je največja študentska skupina v trenutnem študentskem zboru in največja članica vladne koalicije ŠOU. To smo želeli potrditi tudi pri Levičarju, a na naša vprašanja ni odgovoril. Na njegovo povezavo s študentsko vlado pa kaže zapisnik s seje predsedstva ŠOU iz februarja 2014, v katerem je Levičar naveden kot član Komisije za razpis ŠOU za sofinanciranje legislativnih srečanj in mednarodne članarine društev in zvez društev. ŠOU je maja 2015 s podjetjem Elekto d.o.o., katerega direktor je Levičar (od decembra lani pa tudi lastnik), podpisal pogodbo za vodenje projektov ŠOU, njihovo evidentiranje in svetovanje v zvezi z izdelavo načrta poslovanja študentskega kampusa ŠOU v Ljubljani in prostorov ŠOU v Ljubljani. Pogodba je bila vredna 860 evrov na mesec, veljala pa je pet mesecev. Tudi Levičarju je ŠOU po določilih pogodbe priskrbel pisarno in opremo za delo, za razliko od Boleta pa je Levičar dobil še zagotovljen parkirni prostor.

Levičarjev predvolilni spot za kandidaturo za občinskega svetnika.

Tretji sporen primer je sodelovanje ŠOU s potovalno agencijo Collegium Mondial travel (CMT). Največji, skoraj tretjinski lastnik agencije, je Dominik S. Černjak, nekdanji študentski poslanec in nato predsednik Stranke mladih Slovenije, kateri je leta 2000 uspel preboj v državni zbor. ŠOU je CMT maja 2015 dodelil 10.000 evrov za »promoviranje ŠOU« na dveh dogodkih v hrvaškem Rovinju: Red Bull Air Race in Swatch Beach Voleyball Major Series. Za ta denar je CMT oglaševal ŠOU preko tiskovin (plakati, letaki), družbenih omrežij in drugih spletnih kanalov ter na dogodku samem. Na vprašanje, kakšna je povezava med skrbjo za dobrobit študentov in tisoče evrov izdatkov za promoviranje ŠOU, so nam s študentske organizacije odgovorili, da sta »oba mladinska projekta športne narave ter spodbujata aktivno in zdravo življenje študentov«.

ŠOU obenem agenciji CMT daje tudi sredstva, s katerimi subvencionira potovanja študentov prek te agencije. V letu 2015 je tako ŠOU CMT za potovanja na Ultra music festival v Splitu, v Gardaland, Sarajevo in Kranjsko Goro dal več kot 29.000 evrov. Na vprašanje, zakaj ŠOU s študentskim denarjem subvencionira zasebna potovanja nekaterim študentom, so nam s študentske organizacije odgovorili: »ŠOU v Ljubljani subvencionira tovrstna potovanja, saj si mnogo študentov potovanj v tujino ne bi moglo privoščiti, tako pa se jih lahko udeležijo po zelo ugodni ceni. Eno izmed poslanstev ŠOU v Ljubljani je namreč izvajanje interesnih in obštudijskih dejavnosti ter skrb za pestro življenje študentov v Ljubljani.«

Zanimivo je tudi poslovanje ŠOU s podjetjem Legionar. Direktor podjetja je Klemen Kristan, ki je bil po javno dostopnih podatkih vsaj v letu 2012 minister v ŠOU za obštudijske dejavnosti. Tako kot agenciji CMT je tudi Legionarju ŠOU maja 2015 dodelil 10.000 evrov za »promocijo ŠOU« na dogodku Legionar Challenge v organizaciji Legionarja (kot navaja spletna stran dogodka, gre za tek po principu vojaškega poligona). Na vprašanje, kako 10.000 evrov za promocijo na dogodku pripomore k dobrobiti študentov, so nam s ŠOU odgovorili: »Namen projekta je bil poudariti problem telesne neaktivnosti med študenti in predstaviti rešitve za izboljšanje slabih prehranjevalnih navad. Zajemal je tako predavanja o zdravi prehrani kot tudi vrsto športnih aktivnosti za izboljšanje splošne telesne pripravljenosti in motorike. Zaradi ukinitve obvezne športne vzgoje se namreč vse več študentov sooča z nezdravim načinom življenja, redna telesna aktivnost pa izboljšuje tudi kognitivne sposobnosti, ki so tekom študija ključnega pomena.«

Legionarju je ŠOU prek naročilnic v letu 2015 nakazal še dodatnih 2700 evrov, med drugim za izvedbo delavnic, plačilo kart za trening in timbilding delavnice.

Poslovno je s ŠOU povezan tudi lastnik Legionarja, Dejan Bizjak. Ta je še kot samostojni podjetnik leta 2014 dobil 15.000 evrov za za prireditev Bruc 2014, še 5000 evrov pa je ŠOU nakazal neposredno njegovim podizvajalcem. Za ta denar je moral Dejan Bizjak na prireditvi promovirati ŠOU in pripraviti glasbeni natečaj za izbiro študentske glasbene skupine za nastop na prireditvi. Dodelitev sredstev Bizjaku za organizacijo brucovanja je sodeč po zapisniku seje predsedstva ŠOU junija 2014 predlagal prav nekdanji minister ŠOU Klemen Kristan.

Na vprašanje, kako se financiranje študentske zabave (brucovanja) sklada s poslanstvom ŠOU, so nam s študentske organizacije odgovorili: »Bruc je največje študentsko brucovanje v Ljubljani, ki je vedno zelo dobro obiskano s strani študentov, predvsem s strani nižjih letnikov in novopečenih študentov. Ti na začetku svoje študijske poti še niso tako dobro seznanjeni s ŠOU v Ljubljani, družino ŠOU in s storitvami, ki jih ponujamo študentom. Tako se je ŠOU v Ljubljani želel predstaviti brucem in drugim obiskovalcem prireditve ter jim približati ostale dejavnosti, ki jih ponuja, da jim olajša njihovo študentsko življenje.«

Lani pa je 20.000 evrov za organizacijo prireditve Bruc 2015 podporo ŠOU v obliki 20.000 evrov dobilo podjetje A2N d.o.o. Tudi A2N je moral za ta denar promovirati ŠOU in organizirati natečaj za študentsko skupino. Kako je A2N povezan s študentsko politiko? Nekdanje ime tega podjetja je A. Viryent, do junija 2014 pa je bila lastnica podjetja Alya Novak Viryent. Slednja je po naših informacijah sestra Uroša Novaka, ki ima v študentski politiki sloves nekakšnega »botra« študentske skupine Povezani. Kot je razvidno iz LinkedIn profila Uroša Novaka, je bil ta med novembrom 2010 in januarjem 2014 v omenjenem podjetju menedžer za marketing. Zdajšnji lastnik podjetja A2N je Peter Borko. Uroš Novak je bil med leti 2007 in 2008 predsednik študentskega sveta na ljubljanski ekonomski fakulteti, nato pa do leta 2010 predsednik študentske organizacije te fakultete.

Z Urošem Novakom je v letu 2015 neposredno posloval tudi ŠOU. Kot je razvidno iz naročilnic, je Novak lani od ŠOU prejel petkrat po 500 evrov honorarja za storitve »viralnega marketinga« in enkrat za idejno zasnovo celostne grafične podobe. 500 evrov je meja, do katere ŠOU po svojem pravilniku o finančnem poslovanju za posel ni treba pridobiti ponudb več ponudnikov. Na vprašanje, kako se strošek najmanj 2500 evrov za viralni marketing sklada s poslanstvom ŠOU, so nam s študentske organizacije odgovorili: »Mlajše generacije, predvsem študentje, so v svetu moderne tehnologije težko dosegljivi preko tradicionalnih medijev, zato je potrebno do njih dostopati na kreativen in inovativen način, predvsem preko družbenih medijev. Viralni marketing je najbolj učinkovit način, kako dosegati svoje ciljno občinstvo in mu prenesti sporočilo, saj za minimalni vložek doseže veliko število zainteresirane javnosti.«

Nenavadne so tudi proračunske postavke, iz katerih je ŠOU financiral Andreja Boleta, CMT, podjetje Legionar, Dejana Bizjaka, A2N in Tadeja Levičarja. Vsem, razen Levičarju, je denar namenil iz proračunske rezerve ŠOU, Levičarju pa celo iz postavke »vzdrževanje in drugi materialni stroški«. Po pravilniku o finančnem poslovanju lahko ŠOU sredstva za proračunsko rezervo uporabi le za nepredvidene naloge ali aktivnosti, pokrivanje izgube ali za namene, za katere se med letom izkaže, da v finančnem načrtu sredstva niso bila zagotovljena v zadostnem obsegu.

ŠOU zdaj preganja žvižgača

Dokumente, ki nam jih je posredoval naš vir, je, kot rečeno, od ŠOU pridobil opozicijski poslanec študentskega zbora Jure Novak. Kot nam je povedal, ni dobil vseh pogodb, ki jih je zahteval: na ŠOU je poslal pet zahtevkov za pogodbe, odobrili pa so mu le dva. Po študentski ustavi, najvišjem pravnem aktu za študentske organizacije, bi moral ŠOU poslancu študentskega zbora na zahtevo izročiti kopije dokumentov o poslovanju ŠOU. Po notranjih predpisih ŠOU pa ta poslancem omogoča le vpogled v dokumente.

ŠOU sicer glede na sodbo vrhovnega sodišča iz leta 2011 zavezujejo določbe zakona o dostopu do informacij javnega značaja. To pomeni, da mora na zahtevo kogar koli razkriti svoje finančno poslovanje, vključno s sklenjenimi pogodbami. Jure Novak je zato za dodatne dokumente zaprosil tudi po tej poti. A, kot je povedal, ŠOU sodbe vrhovnega sodišča ne priznava. Dokumentov mu tako niso dali. Novak se je na negativno odločitev ŠOU pritožil informacijski pooblaščenki, kjer je postopek še v teku.

Jure Novak je želel po pridobitvi dela pogodb debato o teh pogodbah odpreti tudi na seji študentskega zbora decembra lani. Za uvrstitev take točke na dnevni red seje je Novak potreboval deset podpisov študentskih poslancev, a dobil jih je le sedem. Pred nekaj tedni je zato skupaj s svojo študentsko skupino Iskra pričel zbirati podpise študentov za uvrstitev točke na dnevni red. Potreboval je sto podpisov, zbral pa jih je več kot tristo. Študenti so z več kot 300 podpisi podprli tudi prijavo poslovanja ŠOU nadzorni komisiji Študentske organizacije Slovenije. Slednja lahko ŠOU ob ugotovljenih nepravilnostih kaznuje z odvzemom dela sredstev, ki jih ŠOU dobi od obdavčitve študentskega dela.

Novak se od pridobitve spornih pogodb zavzema, da bi poslovanje ŠOU pregledal revizor. Po njegovem prepričanju to v 76. členu zapoveduje že statut študentske organizacije. Ta pravi: »Strokovno in izvedbeno pomoč pri nadzoru poslovodenja in namembnosti porabe finančnih sredstev nudi revizor, ki skrbi za nadzor nad namensko porabo sredstev, s katerimi razpolaga ŠOU v Ljubljani in njegove organizacijske sestave, in celotna finančno-računovodska služba, po potrebi pa tudi zunanji izvedenci ali pooblaščeni revizorji. Revizorja imenuje direktor ŠOU v Ljubljani.«

A tožilstvo ŠOU, ki izvaja nadzor na delovanjem organizacije, to določbo statuta interpretira drugače, pove Novak. Po njihovem mnenju je dovolj, če poslovanje ŠOU nadzoruje kar računovodska služba organizacije. Omenjeni 76. člen pa po njihovem nikjer izrecno ne zahteva imenovanje revizorja. Zahtevo Novaka za imenovanje revizorja so zato zavrnili.

Novak je tožilstvu ŠOU podal še prijavo zaradi preseganja proračunske rezerve organizacije v letu 2015. Kot smo zapisali, je ŠOU vse odkrite sporne pogodbe financiral iz te proračunske postavke, razen pogodbe z Tadejem Levičarjem, katerega svetovanje je uvrstil pod materialne stroške. Lani je ŠOU za proračunsko rezervo določil 200.000 evrov, porabil pa je 203.319 evrov. Tožilstvo se v tem primeru še ni zganilo, pove Novak. »Glavni tožilec mi je povedal, da je prišlo do komplikacij glede tožilca, ki bi se moral z zadevo ukvarjati. Zadevo so dejansko predali brucu ekonomije, ki je tožilec študentske skupine Povezanih, in on ni nič naredil.«

Precej hitreje pa se je odvil drug postopek pred tožilstvom ŠOU – proti Juretu Novaku. Namreč: ko je Novak pridobil sporne pogodbe, jih je po elektronski pošti posredoval vsem študentskim poslancem. Izseke nekaterih pogodb pa je posredoval na seznam naslovov elektronske pošte vseh, ki jih ŠOU honorira. Poleg študentskih poslancev so na seznamu tudi svetovalci predsedstva ŠOU in nekateri drugi, katerim po mnenju tožilstva Novak ne bi smel poslati izsekov iz spornih pogodb. Tožilstvo je zoper Novaka v tem primeru že vložilo obtožnico. Kaznovati ga želijo s 150 evri globe.

Jure Novak želi s študentsko skupino Iskra zdaj bolj transparentno poslovanje in nadzor nad poslovanjem ŠOU zagotoviti s predlogom spremembe zakona o skupnosti študentov, ki so ga spisali. Predlog bi Študentsko organizacijo Slovenije in vse organizacije univerz (tudi ŠOU) eksplicitno določil kot osebo javnega prava in s tem zavezanko po dajanju informacij javnega značaja – torej tudi podrobnih informacij o njihovem poslovanju. Po predlogu bi moralo poslovanje Študentske organizacije Slovenije in študentskih organizacij univerz vsaki dve leti revidirati računsko sodišče. Predlog zakona bi tako preprečil nadaljnje skrivalnice ŠOU glede porabe sredstev in zagotovil neodvisen nadzor nad njenim poslovanjem. K vložitvi predloga zakona bodo pozvali vse parlamentarne stranke. Videli pa bomo, ali se bo katera odzvala pozivu. Ne nazadnje veljajo študentske organizacije za kalilnico nekaterih poznejših profesionalnih politikov, ki so prav tako utegnili imeti koristi od netransparentnega poslovanja teh organizacij.

Posodobitev (21. 3. 2016, 9:11)

Kot nam je danes sporočil Jure Novak, je pred objavo zgornjega članka tožilstvo ŠOU umaknilo obtožnico zoper njega.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 3 komentarji



Več iz teme: Zloraba študentskega denarja

Preiskujemo nepravilnosti študentskih organizacij in klubov pri porabi javnega denarja.

9 prispevkov

ŠOS za mnenje, da ni oseba javnega prava, plačal 34.500 evrov

ŠOS je leta 2012 za mnenje o pravnem statusu organizacije najela pravnika, čeprav so jo upravno, vrhovno in ustavno sodišče …

Tema: Zloraba študentskega denarja
Članek,

ŠOS v šestih letih in pol zunanjim PR-svetovalcem plačala 210.000 evrov

Študentska organizacija Slovenije je med februarjem 2010 in avgustom 2016 za storitve strateškega komuniciranja namenila 210.000 evrov. Posle so sklepali …

Tema: Zloraba študentskega denarja
Članek,

3 komentarji

SOU must go down 27. 3. 2016, 18.56

Zanimivo bi bilo videt stroske za PR. Odgovori SOU PR sluzbe so cisto norcevanje.

Matej 31. 3. 2016, 17.08

"ŠOU sodbe vrhovnega sodišča ne priznava." - Zanimivo. In se kar nič ne zgodi...

student 2. 4. 2016, 11.20

Matej: Saj tudi poslanci RS sodb sodišč ne priznavajo, če niso v njihovo korist. Mladi se vedno učijo od starejših, izkušenih. "Pravna država" že dolgo ne deluje, če je sploh kdaj.

Sicer pa, ŠOU študentom ali pa ga zapret. Sedaj služi le mrhovinarjem na vseh nivojih, pravim študentom že dolgo ne!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno