Maj na Pod črto: težave policije s hranjenjem DNK profilov in posledice Jankovićevih Stožic

Kako je zaradi napačne hrambe DNK tožilstvo odstopilo od pregona osumljenca posilstva in zakaj smo davkoplačevalci preplačali ljubljanske Stožice.

Maja smo, kar zadeva teme, ki jih odpiramo in spremljamo pri Pod črto, poročali o treh vsaj približnih spremembah na bolje. Vse imajo namreč napako – a upamo, da so prvi korak k izboljšanju razmer na področju socialne politike, pravosodja in zdravstva.

Prva sprememba na bolje je dvig socialne pomoči za tiste, ki nimajo lastnih prihodkov ali premoženja za preživljanje. Državni zbor je dvig izglasoval aprila, pomoč se je nato s 1. junijem dvignila s 297,53 na 385,05 evra. Nova višina socialne pomoči se je tako približala izračunu minimalnih življenjskih stroškov. Za preživetje bi posameznik po tem izračunu potreboval 441 evrov mesečno. Dvig socialne pomoči je zato korak v pravo smer – socialno ogroženim bo omogočil lažje preživetje. A le to ni dovolj. Naslednji ukrepi države bi se morali osredotočati na sistemsko izboljšanje dostopa do zaposlitve težje zaposljivim, primernega izobraževanja, prekvalifikacije, morda omogočanja javnih del – skratka na to, da bi posameznik čim prej spet lahko dobil dostojno delo. A do te, verjetno najpomembnejše točke, politični odločevalci (še) niso prišli.

Druga sprememba na bolje so novi ukrepi države za zagotavljanje dostopnosti do družinskih zdravnikov. Teh primanjkuje povsod po Sloveniji, kar ima za posledico slabšo zdravstveno oskrbo državljanov in več zapletov zdravljenja pri boleznih. Ministrstvo za zdravje je letos razpisalo več specializacij za družinske zdravnike kot lani, obenem pa je uvedlo še posebne specializacije za tiste dele Slovenije, kjer zdravnikov najbolj primanjkuje. Toda, tudi to je le korak v pravo smer. Zanimanje za specializacije družinske medicine je med diplomanti obeh medicinskih fakultet po prvih podatkih nizko. Zato bo moralo ministrstvo kot kaže predstaviti dodatne ukrepe, ki bi motivirali diplomante za to vrsto specializacije.

Tretja sprememba pa je vložena sodna preiskava tožilstva proti ljubljanskemu poslovnežu Rok Furlanu zaradi suma oškodovanja upnikov v višini več milijonov evrov. Postopke proti Furlanu pri Pod črto spremljamo, ker razkrivajo pomanjkljivosti in slabo učinkovitost kazenskega pregona v primeru sumov gospodarskega kriminala oziroma tako imenovanega kriminala belih ovratnikov. Furlana je policija v preteklosti zaradi sumov različnih kaznivih dejanj – od goljufije, ponarejanja listin do utaje davkov – tožilstvu ovadila že vsaj devetkrat. Sedem postopkov je bodisi že zastaralo bodisi je tožilstvo ali sodišče odstopilo od pregona.

Avtorji fotografij (od zgoraj levo): Mankica Kranjec, uredništvo Pod črto, thierry ehrmann/Flickr

Ostale teme, s katerimi smo se v maju ukvarjali pri Pod črto:

Težave policije pri hranjenju DNK profilov

Policija še do danes ni vzpostavila primerne hrambe DNK profilov posameznikov v svojih bazah. Pri Pod črto smo odkrili primer, kjer je zaradi pomanjkanja dokumentov o hrambi DNK profila tožilstvo moralo odstopiti od pregona osumljenca posilstva. To ni bil edini primer, ki je v zadnjih letih padel zaradi nepravilne hrambe DNK policije. Več v članku Nekaznovano posilstvo: primer padel zaradi napak policije pri hrambi DNK.

Zakaj mora policija paziti, da v svojih bazah ne hrani DNK profilov oseb, ki so bile spoznane za nedolžne, pa pišemo v mnenju Policijske zagate z zbiranjem in hranjenjem profilov DNK.

Vse o ljubljanskih Stožicah

O najbolj razvpitem projektu Zorana Jankovića, gradnji športnega parka Stožice, je bilo prelitega že veliko črnila. A v medijskem poročanju se je izgubila celotna slika projekta. Zato smo napisali analizo celotnega projekta: od slabe priprave projekta, fiktivnih pogodbah gradbincev, do škode, ki so jo povzročile Stožice za davkoplačevalce. Preberite v članku Vse o Stožicah: spornost in posledice kronskega Jankovićevega projekta.

Na primeru tega projekta smo se vprašali tudi, zakaj volivci še vedno podpirajo politike, ki s s svojim delovanjem družbi in državi prinesejo več škode kot koristi. Odgovor na to si lahko preberite v tekstu Primer Stožice ali zakaj Slovenija ni druga Švica.

Pod črto podkast: e-demokracija

Prejšnji mesec smo objavili kar dva podkasta na temo e-demokracija. Podlaga zanju je preiskava Urše Savnik o spletnem portalu predlagam.vladi.si.

V prvem podkastu o e-demokraciji z Uršo Savnik razpravljamo o tem, kako resno jemljejo pristojni predloge in pobude državljanov na spletnem portalu predlagam.vladi.si. Poslušajte sedmo epizodo Pod črto podkasta.

V drugem podkastu odpremo širšo debato o e-demokraciji: zakaj smo pred desetimi leti verjeli, da bo internet rešil demokracijo, danes pa se bojimo, da jo spodkopava, in kaj je šlo torej narobe. Gosti so minister za javno upravo Boris Koprivnikar, sociolog Primož Krašovec, direktor zavoda Državljan D Domen Savič in Tadej Štrok z inštituta Danes je nov dan. Poslušajte osmo epizodo Pod črto podkasta.

Pod črto priporoča

Kateri članki iz tujega tiska so se nam zdeli v zadnjem času najbolj zanimivi. Prebereite v majskem Pod črto priporoča.

Predavanja, nastopi, gostovanja

Pomemben del našega dela je tudi gostovanje na predavanjih in v medijih. S tem širimo naše ugotovitve in, upamo, še bolj pripomoremo k spremembam na bolje v družbi. Kje smo bili maja?

–          Taja Topolovec je na najbolj prestižni konferenci evropskih preiskovalnih novinarjev – osmi konferenci preiskovalnega novinarstva in konferenci »Dataharvest« – sodelovala na okrogli mizi na temo neprofitnih organizacij na področju preiskovalnega novinarstva. Več o dogodku na tej povezavi.

–          Kakšni so družbeni vplivi digitalizacije? Na to temo se je 16. maja v mariborskem muzeju narodne osvoboditve pogovarjal Lenart J. Kučić.

–          Lenart je prav tako sodeloval v oddaji Koda na RTV Slovenija na temo varovanja osebnih podatkov in direktive GDPR. Posnetek je na voljo na tej povezavi.

–          Osmega maja pa je Anže Voh Boštic v okviru novinarskih dni na ljubljanski Fakulteti za družbene vede sodeloval na debati o preiskovalnem novinarstvu.

Finančno poročilo za maj 2018

Maja nas je z donacijo podprlo podjetje Palačinkomat.

Donacije bralcev: 631,5 EUR

Donacije podjetij: 220 EUR

Stroški dela: 6899,38 EUR

Provizije, davek, administracija in ostalo: 742,44 EUR

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #mesečno poročilo

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Mesečna poročila o našem delu

V zameno za vašo podporo smo se zavezali k transparentnosti našega delovanja. Zato vas obveščamo o finančnem in ostalem poslovanju portala podcrto.si.

44 prispevkov

Jesen na Pod črto: Plinske omrežnine in socialna aktivacija

Oktobra in novembra smo preiskali, zakaj nekatere občine za plinsko omrežje plačujejo bistveno več kot druge in kako uspešno država …

Tema: Mesečna poročila o našem delu
Sporočilo uredništva,

Najnovejše na Pod črto: nevarna voda in segrevanje mest

Avgusta in septembra smo preiskovali, zakaj nekateri vodovodi gospodinjstvom že vrsto let dovajajo okuženo vodo. V mednarodnem novinarskem projektu smo …

Tema: Mesečna poročila o našem delu
Sporočilo uredništva,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno