Že decembra 2014 smo pri Pod črto na primeru RTV Slovenija opozorili na problem kršenja delovne zakonodaje s pogodbenim delom prekarnih delavcev, katerih delovne zadolžitve so enake redno zaposlenim. Kasneje smo še večkrat opozorili na težavo izkoriščanja cenejših prekarcev z bistveno manj delavskimi pravicami za opravljanje dela, za katerega bi jih morali delodajalci ponuditi zaposlitev.

V kolikor je želel takšen prekarni delavec dobiti redno zaposlitev, ki mu po zakonu pripada, jo je moral iztožiti na sodišču. Toda sodni postopek je lahko trajal tudi več let. Oktobra letos je državni zbor končno sprejel zakonodajo, ki delovnim inšpektorjev v primeru odkritja prikritega delovnega razmerja nalaga, da delodajalcu odredijo zaposlitev prekarnega delavca. V kolikor delodajalec odredbe ne upošteva, mu grozi od 4500 do 20.000 evrov kazni. Ta sprememba na bolje bo, upajmo, mnogim prekarnim delavcem, ki morajo biti stalno prisotni na delovnem mestu in delati po navodilih delodajalca, obenem pa nimajo plačanega dopusta, ne prejemajo nadomestila za bolniške odsotnosti in ostalih delavskih pravic, olajšala pot do zaposlitve.

Mednarodno: Prekarizacija Evrope

Oktobra smo na Pod črto v sodelovanju z mednarodnim projektom Investigate Europe pričeli s serijo člankov  o prekarizaciji v Evropski uniji. Prekarizacija delovne sile namreč ni le slovenski fenomen. Z njo se soočajo praktično vse evropske države. V članku Dirka proti dnu: evropski prekariat smo pojasnili, zakaj se sploh ukvarjamo s tematiko. V članku Mit prekarizacije: namesto gospodarskega razcveta slabša delovna mesta pa smo opisali, zakaj prihaja do vedno večje prekarizacije dela v Sloveniji in Evropi ter kakšne so posledice tega.

V sodelovanju s še enim mednarodnim projektom, Evropsko mrežo za podatkovno novinarstvo – EDJ Net, katere člani smo, pa smo objavili podatkovno zbirko o spolu in starosti poslancev 23 nacionalnih parlamentov evropskega prostotrgovinskega območja.

Postopki proti ljubljanskemu županu Jankoviću

Jeseni smo nadaljevali zgodbo o kazenskih postopkih proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. Razkrili smo poročilo, ki ga je tožilstvo v primeru Farmacevtka posredovalo pravosodnemu ministrstvu. Po poročilu sodeč naj bi bila tožilka, ki preganja Jankovića, močno obremenjena z delom. Tudi zaradi tega se postopki proti Jankoviću ne odvijajo tako hitro, kot bi se lahko.

Pojasnili smo tudi, zakaj je sodišče v primeru Farmacevtka odredilo uničenje prisluhov Zoranu Jankoviću, ki naj bi dokazovali, da je v zameno za ureditev zaposlitve za nedoločen čas od zaposlene v Lekarni Ljubljana zahteval spolne usluge.

Preverili smo še, zakaj več kazenskih postopkov proti Jankoviću traja že leta. Policija je tožilstvu ovadbe podala že leta 2014, postopki pa so še kar v sodni preiskavi. Odgovori tožilstva in sodišča so skopi.

Nenavaden doktorat Iztoka Podbregarja

Podrobno smo analizirali doktorsko disertacijo nekdanjega načelnika generalštaba slovenske vojske, direktorja Sove, trenutno pa dekana fakultete za organizacijske vede, Iztoka Podbregarja. Ugotovili smo, da disertacija vsebuje dobesedne prepise iz več virov.

Mariborsko univerzo, na kateri je Podbregar doktoriral, smo vprašali, kako komentirajo naše ugotovitve. Namesto jasnega odgovora smo dobili odgovor, ki ne pove ničesar.

Davčni dolžniki: Zakaj se lahko s selitvijo premoženja v davčne oaze izognete rubežu

Vedno več davčnim dolžnikom se uspe s selitvijo premoženja v tujino izogniti plačilu davkov. Preverili smo, zakaj sistem to dopušča.

Tretja obletnica Pod črto in prvi Pod črto podkast

Septembra letos smo praznovali tretjo obletnico našega dela. Leta 2014 je šestdeset bralcev verjelo, da je v Sloveniji mogoče vzpostaviti neodvisen in neprofiten medij, kot je Pod črto. Zato smo ga nekaj mesecev kasneje, septembra 2014, uradno ustanovili. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem bralcem in podjetjem, ki ste v prvih treh letih podprli naše delovanje z donacijo!

Tretjo obletnico smo obeležili z objavo čisto prvega Pod črto podcasta, ki smo ga naslovili Poletje z dvema županoma. V prvi epizodi smo bili z vami Anže Voh Boštic, Lenart J. Kučić in Taja Topolovec. V uredništvu podcrto.si smo bili veseli vseh vaših pozitivnih odzivov, ki smo jih ob objavi prejeli. Vabimo vas tudi, da se pod prvim podkastom naročite na prihodnje epizode, ki jih pripravljamo.

Finančno poročilo za september 2017:

V septembru sta delovanje podcrto.si z donacijo podprli podjetji Vahta in STS prevodi, prevajanje, svetovanje in izobraževanje.

Donacije bralcev: 593 EUR

Donacije podjetij: 520 EUR

Stroški dela: 3455 EUR

Provizije, davek, administracija in ostalo: 1524,47 EUR

Finančno poročilo za oktober 2017:

Donacije bralcev: 966,50 EUR

Stroški dela: 6875 EUR

Provizije, davek, administracija in ostalo: 935,77 EUR