Javni uslužbenci, ki so se s svojim delovanjem znašli v nasprotju interesov (drugi del)

Objavljamo druge štiri kršitve nasprotja interesov, ki jih je v letih 2013 in 2014 ugotovila komisija za preprečevanje korupcije.

Tolmin600
Dva tolminska občinska svetnika sta si prizadevala, da bi občina od podjetja, katerega delna lastnika sta, odkupila zemljišče za slabih 500.000 evrov. Foto: Damjan Leban/Wikipedia

V okviru dosjeja Nasprotja interesov sistematično objavljamo ugotovitve protikorupcijske komisije o javnih uslužbencih, ki so javno službo izrabili za doseganje zasebnih interesov. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije za takšno ravnanje sicer predpisuje od 400 do 1200 evrov globe. A pri podcrto.si menimo, da morajo biti kršitelji tudi javno izpostavljeni.

Zato v tem članku objavljamo druge štiri primere nasprotij interesov, ki jih je od aprila 2013 do danes obravnavala komisija za preprečevanje korupcije.

Ravnateljica postala s pomočjo moža in snahe


Jasminka Krpič je leta 2013 postala ravnateljica OŠ Kuzma, a če pri tem ne bi imela pomoči moža in svakinje, ki sta zaradi svojega ravnanja dobila denarno kazen v skupni višini 800 evrov, bi funkcijo morda lahko zasedel kdo drug.

Na razpis za ravnatelja OŠ Kuzma se je prijavilo pet kandidatov, med njimi tudi Jasminka Krpič. Na šoli  je imela zagotovljeno podporo svoje svakinje in članice sveta OŠ Monike Fertek, ki se iz postopka razprave o izbiri novega ravnatelja junija 2013 ni izločila, kot bi se morala glede na zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Tega prav tako ni storil mož kandidatke Slavko Krpič, ko je kot občinski svetnik sodeloval v postopku izdaje pozitivnega mnenja h kandidaturi svoje žene.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je sum nasprotja interesov na šoli začela preiskovati na podlagi prijave, ki je članici sveta Moniki Fertek očital neobjektivnost in pristranskost pri izbiri ravnateljice OŠ Kuzma. Kot smo že omenili, se je na razpis prijavilo pet kandidatov, izbrana pa je bila prav Krpičeva, sorodnica Fertekove. KPK v poročilu izpostavlja: čeprav njen glas pri imenovanju ni bil odločilen, se je bila kot uradna oseba dolžna izločiti iz postopka razprave in glasovanja o imenovanju ravnatelja šole, ali pa vsaj o okoliščinah suma nasprotja interesov obvestiti svojega predstojnika in do njegove odločitve prenehati z udejstvovanjem v zadevi. Prav tako je nepomembno, če se je oseba pri glasovanju vzdržala, saj to ni enako »izločitvi iz obravnave zadeve in razprave«.  Po mnenju KPK so bile pri ravnanju Fertekove podane okoliščine, v katerih je bil ustvarjen najmanj videz, da je njen zasebni interes vplival na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. »Izkustveno je zelo verjetno, da bo oseba glasovala za kandidatko, s katero je vežejo osebni stiki.«

Enako kršitev določil zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je KPK ugotovila tudi pri ravnanju moža kandidatke za ravnateljico Slavka Krpiča, sicer občinskega svetnika občine Kuzma. Ta je na seji občinskega sveta glasoval o izdaji pozitivnega mnenja h kandidaturi svoje žene Jasmine Krpič za ravnateljico OŠ Kuzme. Ker gre za tesne družinske stike, je po oceni komisije mogoče z veliko verjetnostjo trditi, da je v tem primeru zasebni interes javne osebe dejansko vplival na objektivno in nepristransko opravljanje javnih nalog. Izkustveno in logično ni mogoče pričakovati, da lahko uradna oseba svoje družinske člane ocenjuje objektivno in nepristransko oziroma enako kot druge kandidate.

KPK v poročilu zapiše, da občinski svetnik svojih nalog v tem primeru ni opravil objektivno in nepristransko, oziroma tako kot se od njega pričakuje. Krpič bi se moral iz postopa izločiti ali pa o okoliščinah obvestiti svojega predstojnika, česar pa ni storil.

KPK je zaradi kršitve določil zakona proti občinskemu svetniku sprožila prekrškovni postopek in v njem Krpiču izrekla globo v višini 400 evrov. Globa v enaki višini je bila izrečena tudi Fertkovi. Kot smo izvedeli, sta obe kazni že poravnani. Slavko Krpič je občinski svetnik tudi v novem mandatu, za mnenje o njegovem ravnanju smo povprašali tudi občino Kuzma, kjer pa nam na vprašanja niso odgovorili.

Občinska svetnika na seji zastopala interese zasebne družbe

Svetnika občine Tolmin Ivo Tuta in Dragomir Rijavec sta na sejah občinskega sveta javno zastopala interese družbe Smarteh, v kateri imata lastniški delež in sta tam zaposlena. Občina je namreč od Smarteha tudi po njunem posredovanju odkupila nepremičnino v vrednosti skoraj 500.000 evrov. Prislužila sta si 400 evrov kazni.

Občina je 16. septembra 2013 na 27. seji pregledala dosedanje postopke glede nakupa in prodaje nepremičnin v Tolminu, med njimi tudi glede dela nepremičnine na Trgu tigrovcev 1, ki je v lasti družbe Smarteh – družbe v kateri sta solastnika in zaposlena tudi omenjena svetnika. Ivo Tuta je zaposlen na mestu vodje proizvodnje, Drago Rijavec pa na mestu vodje raziskav in razvoja.

Omenjeni nakupi in prodaje so bili sicer predvideni že v rebalansu proračuna občine Tolmin za leto 2012 ter 2013. A omeniti je treba, da sta bila tako Rijavec in Tuta svetnika v celotnem mandatu, od leta 2010 do 2014. Končni sklep seje občinskega sveta je bil, da občinski svet pooblašča župana, da nadaljuje s postopkom nakupa nepremičnine. Tako  Tuta kot Rijavec sta omenjeni seji prisostvovala v vlogi svetnika in na koncu tudi glasovala o predlogu, da občina nadaljuje nakup nepremičnine. Sklep je bil sprejet z 10 glasovi za in sedmimi proti, trije svetniki pa niso glasovali.

Še več, iz zapisnika seje izhaja, navaja KPK, da je Ivo Tuta na seji aktivno sodeloval v razpravi le glede nakupa nepremičnine v lasti družbe Smarteh, pri čemer je hkrati nastopa v dveh vlogah; v vlogi občinskega svetnika kot tudi v vlogi zastopnika družbe Smarteh. Med drugim je izjavil: »V družbi Smarteh smo računali na ta sredstva, ker to je bil tudi ves časa dogovor z občino«.

Enako si je dovolil tudi Rijavec. Ta je na eni izmed predhodni sej (31. maja 2011), na kateri so svetniki prav tako obravnavali nakup dotične nepremičnine, aktivno sodeloval v razpravi o možnosti menjave oziroma nakupa nepremičnine v lasti družbe Smarteh. Rijavec je, kot navaja KPK, na tej seji predstavljal stališča družbe Smarteh glede predvidene prodaje njenih nepremičnin, čeprav je bil na seji v vlogi občinskega svetnika.

Ob nastopu funkcije sta oba svetnika upravo občine obvestila o svojih deležih v podjetju Smarteh; znano je bilo, da sta njuna deleža 3,03 odstotna, nista poslovodji, člana poslovodstva ali zakonita zastopnika družbe.  Poslovnik občinskega sveta Občine Tolmin namreč določa, da so razlogi za izločitev člana občinskega sveta iz odločanja o posamezni zadevi podani takrat, ko je v zadevi udeleženo podjetje ali druga organizacija, v kateri ima svetnik kapitalski delež višji od 25 odstotkov celotne vrednosti, ali pa če delež presega vrednost desetih povprečnih plač v RS za pretekli mesec.

Deleža svetnikov ne presegata deleža določenega s pravilnikom, njuna deleža izražena v denarju pa sta presegla višino desetih povprečnih plač.  Njun delež v denarju se je občutno povečal v letu 2012. Občina po pojasnilih KPK navaja, da so spregledali, da njun delež v denarju presega delež dovoljen s pravilnikom. Družbo naj bi leta 2012 dokapitalizirali, zaradi česa so se deleži družbenikov izraženi v denarju povečali.

KPK meni, da občinska svetnika na 27. občinski seji septembra 2013, ko sta glasovala o sklepu glede nadaljevanja postopka pridobitve nepremičnih prostorov na Trgu tigrovcev 1, ki so v lasti družbe Smarteh, pri čemer je Ivo Tuta celo aktivno sodeloval v razpravi ter pri tem zastopal stališča družbe Smarteh, svojih javnih nalog nista opravljala objektivno in nepristransko.

V omenjenem primeru so bili po mnenju KPK podane okoliščine, v katerih je njun zasebni interes (v obliki premoženjske koristi za družbo, katere družbenika in zaposlena sta) vplival na opravljanje njunih nalog v občinskem svetu. Kot uradni osebi, zavezani k doslednemu spoštovanju določb o dolžnem izogibanju nasprotja interesov, bi se morala svetnika samoizločiti iz glasovanja na seji, ali pa najkasneje do trenutka, ko se je o sklepu razpravljalo, pisno obvestiti svojega predstojnika o obstoju nasprotja interesov. KPK je glede na poročilo, s katerim razpolagamo, proti svetnikoma sprožila prekrškovni postopek, svetnika pa sta bila oglobljena vsak z 400 evri kazni, ki sta jo že poravnala.

Direktor občinske uprave Davor Simčič je za podcrto.si pojasnil, da občina zoper omenjena svetnika po tem, ko so bili seznanjeni z ugotovitvami KPK, ki jih predstavljamo v tem prispevku, niso dodatno ukrepali. Sta pa se na eni od prihodnjih sej, kjer je občinski svet dokončno odločal o nakupu omenjen stavbe, Rijavec in Tuta izločila iz razprave in odločanja. Svet je kljub temu sprejel odločitev, da se nakup izvede. »Stavbo in pripadajoče funkcionalno zemljišče na Trgu tigrovcev 1 je ocenil cenilec gradbene stroke na 490.400 evrov in je bila ob koncu leta 2013 (po zaključku vseh zgoraj navedenih obravnav) tudi kupljena. V stavbo se je nato v lanskem letu preselil Posoški razvojni center, ki je bil dotlej v dotrajanih montažnih barakah,« je še pojasnil Simčič.

Tomaž Drolec si je prislužil najvišjo kazen

Nekdanji župan Komende Tomaž Drolec je v svojem preteklem mandatu sklenil vsaj dva posla, ki sta po mnenju KPK v nasprotju z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Kot župan je v imenu občine podpisal dva računa za podjetje Žurbi team, ki je v lasti Romana Žurbija, s katerim ima Drolc osebne stike.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je na podlagi lastne dejavnosti leta 2013 začela voditi postopek ugotavljanja kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o dolžnem izogibanju nasprotja interesov proti takratnemu županu Komende Tomažu Drolcu. Razlog je bil v tem, da je KPK v postopku nadzora nad premoženjskim stanjem Tomaža Drolca ugotovila večkratno poslovanje s podjetjem Žurbi team d. o. o., katerega lastnik in direktor je Roman Žurbi, s katerim ima Drolec, kot je izjavil tudi sam, stike osebne narave. Ali gre med njima tudi za družinske povezave, KPK v poročilu ne navaja, tega prav tako nismo mogli ugotoviti tudi sami.

V obdobju, ki je z vidika veljavnosti zakona relevantno, je Drolec z omenjenim podjetjem v lasti njegovega znanca, s katerim ima osebne stike, nezakonito posloval vsaj dvakrat. Občina Komenda, Gratel d. o. o. in Žurbi team so leta 2011 sklenili asignacijsko pogodbo, s katero Gratel pooblašča svojega dolžnika občino Komenda, da denarni znesek v višini 3204,23 evra namesto njemu nakaže podjetju Žurbi team kot delno plačilo računa.

V drugem poslu je občina Komenda junija 2012 izdala naročilnico podjetju Žurbi team, s katero je naročila dobavo in montažo betonskih stebričkov ograje pri pokopališču v višini 11.695,60 evrov. Omenjena naročilnica vsebuje tudi proti-korupcijsko klavzulo. V skladu s to naročilnico je Žurbi team septembra 2012 občini izdal račun v znesku 14.034,72 evra. Na strani občine je naročilnico podpisal župan. S tem se je po besedah KPK kot uradna oseba znašel v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov.

Pri uradni osebi se osebni interes kaže v tem, da je kot odgovorna oseba občine podpisal izvršna akta s podjetjem, s čigar direktorjem je imel oziroma ima osebne stike. Tako mu je omogočil pridobitev finančnih sredstev in s tem premoženjsko korist. Identificiran zasebni interes Tomaža Drolca je pri tem, glede na to da ni sodeloval v izbirnih oziroma drugih postopkih in je le podpisal izvršilna akta, tako ustvarjal videz nepristranskosti in neobjektivnosti.

Drolec se ni izločil iz postopkov niti o morebitnem nasprotju interesov ni obveščal občine, čeprav bi to po zakonu moral storiti. KPK je zaradi ugotovljenega proti Drolcu uvedla prekrškovni postopek in v njem ugotovila opustitev dolžnega ravnanja ter mu izrekla globo v višini 800 evrov, ki je že plačana. V preiskavi o sumu nasprotja interesov iz leta 2013 gre za najvišjo izrečeno kazen uradni osebi.

Na podcrto.si smo preverili še, kakšen je bil znesek poslovanja med občino Komenda in Žurbi team v obdobju Drolčevega županovanja. Iz podatkov aplikacije Supervizor izhaja, da je občina Komenda Žurbi Teamu v štirih letih nakazala 65.764,32 evrov.

Za dodatna pojasnila smo se obrnili tudi na Občino Komenda, kjer pa nam na naša vprašanja in večkratne pozive niso odgovorili. Vprašanja smo naslovili tudi na nekdanjega župana Tomaža Drolca, a tudi njegovih pojasnil nismo prejeli.

Glasoval o poravnavi s samim seboj

Svetnik občine Tišina Franc Knaus je najprej tožil občino, ker mu je plačevala premalo za opravljanje podžupanske funkcije, nato pa sodeloval na občinski seji, kjer so odločali o predlogu poravnave med njim in občino. Župan ga je med sejo prosil, če lahko zaradi občutljivosti debate zapusti dvorano, a Knaus tega ni želel storiti.

Franc Knaus, občinski svetnik v občini Tišina in nekdanji podžupan (to funkcijo je opravljal od 15. septembra 2005 do 31. oktobra 2010), je po prenehanju funkcije podžupana pred delovnim sodiščem Maribor leta 2011 vložil tožbo zoper delodajalca, v kateri je zahteval 28.156 evrov , ker naj bi mu za opravljanje funkcije podžupana plačevali premalo. Občina je v postopku pred sodiščem zavzela stališče, da je Knaus od marca 2006 do 21. julija 2007 prejemal prenizek znesek v skupni višini 5337 evrov.  Prenizek znesek je občina priznavala le za to obdobje, ker je v tem času veljala zakonodaja, ki je točno določala višino plačila za opravljanje funkcije podžupana, s spremembo zakonodaje pa višina ni bila več določena.

Občinski svet Tišina je leta 2012 na seji obravnaval med drugim tudi predlog o soglasju k poravnavi med občino Tišina in Francem Knausom. Knaus je bil tudi v novem mandatu 2010 – 2014 občinski svetnik in je v tej vlogi na omenjeni seji tudi sodeloval. Franc Knaus po pojasnilih občine ni nikogar, niti župana niti občinskega sveta, obveščal o  morebitnem nasprotju interesov. Ne pred, ne v času razprave in ravno tako ne v času glasovanja. Še več, župan je Franca Knausa na začetku točke obravnave sprejema sklepa o sodni poravnavi pozval, da zaradi občutljivosti teme zapusti sejno sobo.  »Moram dejati, da ne vem, s kako pravico bi jaz zapustil sejo,« je dejal Knaus glede na dobesedni prepis zvočnega zapisa seje. Knaus je v času glasovanja ostal v sobi in tudi glasoval. V kasnejši sodni poravnavi so se dogovorili, da Knaus dobi 5942 evrov glavnice in 3115 evrov zakonskih zamudnih obresti. Skupaj torej 9058 evrov.

KPK nadalje v poročilu ugotavlja, da je Franc Knaus aktivno sodeloval tudi na seji, na kateri so odločali o poravnavi med njim in občino. Pri občinskem svetniku Francu Knaus se zasebni interes kaže v tem, da je aktivno sodeloval pri razpravi, glasovanju in odločanju o zadevi, s katero je zasebno interesno povezan – odločalo se je v predlogu izvensodne poravnave, v kateri je kot tožnik nastopal on. Identificiran zasebni interes Franca Knausa pa je glede na to, da sklep na seji ni bil sprejet, če že ne dejansko vplival, pa zagotovo ustvarjal videz, da vpliva na njegovo pristransko in objektivno opravljanje njegovih javnih funkcij. Zaključiti je mogoče, da se je Franc Knaus v tej zadevi znašel v okoliščinah nasprotja interesov.

Po zakonu bi moral Knaus o nasprotju interesov obvestiti svojega predstojnika in prenehati z delom ter počakati na odločitev predsedujočega občinskemu svetu. Tega ni storil, ampak je nadaljeval z delom in celo glasoval o samem predlogu.  KPK je na podlagi zapisanega proti Knavsu uvedla prekrškovni postopek, v katerem pa ni izdala odločbe, saj zakon ravnanje Knavsa ne opredeljuje kot prekršek, zaradi katerega bi lahko dobil globo. Za pojasnila smo vprašali tudi Knausa, ki pa nam je dejal, da lahko glede na dokumente, s katerim razpolagamo, »sami ugotovite, kako sem ravnal, zato smatram, da moja dodatna obrazložitev ni potrebna.«

Dokumenti:

OS Kuzma

Obcina Tolmin

Obcina Komenda

Obcina Tisina

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev