Delavci, ki v Sloveniji trpijo zaradi poklicnih bolezni, pogosto niti ne vedo, da je za njihovo trpljenje kriv poklic, ki so ga opravljali. Vzrok za to je slab sistem odkrivanja in preprečevanja poklicnih bolezni pri nas.

Na ta problem pri Pod črto opozarjamo že od leta 2015. Od takrat je politika nekajkrat poskušala vsaj deloma urediti področje poklicnih bolezni, a se stanje do danes ni bistveno popravilo.

Prisluhnite epizodi:

Podcast: Play in new window | Download

Naročite se: Apple Podcasts | Spotify | RSS

»Jaz nisem imel prav nobenih simptomov. Tako, kar v redu sem se počutil. Enkrat tam v jeseni, oktobra, sem začel rahlo kašljati. Tak suh kašelj. A nisem niti sumil, da bi bilo to kaj takega.«

Pero Kolobarić, nekdanji steklopihalec

Pregled, ki potrdi ali zavrže sum poklicne bolezni delavca, mora plačati delodajalec. Takšen pregled stane okoli tisoč evrov, delodajalci pa jih delavcem praviloma nočejo plačati. Delavec bi jih namreč tožil za odškodnino, če bi mu ugotovili poklicno bolezen.

O poklicnih boleznih smo objavili tudi nov članek – Poklicne bolezni: z odškodninami se ne zmaguje na volitvah.

Pri ugotavljanju poklicnih bolezni gre tudi za konflikt interesov. Če zdravnik odkrije poklicno bolezen, lahko delodajalec z njim prekine pogodbo za izvajanje pregledov oziroma z grožnjo prekinitve pogodbe finančno pritiska na zdravnika. Zdravniki torej z diagnosticiranjem poklicne bolezni tvegajo izgubo posla.

Še en razlog za neučinkovitost sistema je zastarela zakonodaja. Ta vseh bolezni, ki so posledica dela, ne prepoznava kot poklicnih bolezni.

Posledica neugotavljanja poklicnih bolezni je za posameznika, ki trpi za to boleznijo, zelo resna. Posameznikom posledično niso izplačane invalidnine, ki bi jim pripadale.

Pomemben razlog za neodzivnost odločevalcev je, da poklicne bolezni, predvsem tiste najhujše, ki prinašajo trajno invalidnost ali celo smrt, prizadenejo predvsem posameznike, ki so pri delu v neposrednem stiku s kemikalijami, in delavce, ki opravljajo težka fizična dela.

V večini primerov gre torej za delavce v industriji z nižjimi dohodki. Ti imajo precej manjšo politično moč kot višje izobraženi posamezniki z višjimi prihodki.

V tokratni epizodi so se nam pridružili predsednik Zveze Sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije Bojan Goljevšček, doktorica Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, nekdanji steklopihalec na Inštitutu Jožef Stefan Pero Kolobarić in Ernest Žnidarčič, ki vodi Sindikalno organizacijo Brda.

Vse goste sva povezovala Taja Topolovec in Lenart J. Kučić.

Vabljeni k poslušanju!

Podkast smo za vas pripravili:

Urednica in izvršna producentka: Taja Topolovec

Voditelja: Lenart J. Kučić in Taja Topolovec

Scenarij: Lenart J. Kučić in Taja Topolovec

Novinarsko delo: Anže Voh Boštic, Lenart J. Kučić

Snemanje in montaža: Lenart J. Kučić

Zvok in zvokovna obdelava: Milan Fras

Vizualije: Metod Blejec

Promocija: Nina Hlebec

Vsebine na Pod črto, ki jih omenjamo v podkastu:

• Kako država že 15 let na cedilu pušča poklicno bolne (Objavljeno: 6. 6. 2015)
  
• Poklicne bolezni – slovenska nacionalna sramota (Objavljeno: 9. 6. 2015)
• Ministrstvu se s pripravo zakonodaje za ureditev pravic poklicno bolnih ne mudi (Objavljeno: 5. 8. 2015)
  
• Ministrstvo požrlo obljubo: odkrivanje poklicnih bolezni še kar neurejeno (Objavljeno: 26. 1. 2016)
  
• Ministrstvo spet prelomilo obljubo: odkrivanje poklicnih bolezni še kar neurejeno (Objavljeno: 14. 2. 2017)
• Intervju s premierjem Šarcem: veliko anekdot, malo konkretnosti (Objavljeno: 15. 5. 2019)
• Podkast (epizoda 16): komentar pogovora s premierjem Marjanom Šarcem (Objavljeno: 17. 5. 2019)
  
• Komentar pogovora z zdravstvenim ministrom: obljublja ukrepe, a ne povsod (Objavljeno: 17. 12. 2019)
• Podkast (epizoda 20): Kdo bo pozdravil akutne težave v slovenskem zdravstvu? (Objavljeno: 31. 1. 2020)
• Poklicne bolezni: z odškodninami se ne zmaguje na volitvah (objavljeno 7. 1. 2022)