Leto 2018 se končuje – in to leto je bilo z vidika zbranih donacij bralcev za Pod črto rekordno. Podprli ste nas namreč s skoraj 23.000 evri donacij.

V zameno smo vam obljubili, da se bomo pri Pod črto ukvarjali s temami, ki jih vidimo kot družbeno pomembne. Namesto povzemanja besed politikov želimo zadevam priti do dna – in jih tako tudi predstaviti vam. S tem želimo odgovorne spodbuditi k sprejemanju odgovornosti in spremembam na bolje v družbi.

Podajamo deset najpomembnejših tem, s katerimi smo se ukvarjali v tem letu, in pojasnjujemo, zakaj se nam zdijo pomembne.

Z našim preiskovalnim delom nadaljujemo tudi v letu 2019. Če se vam zdi naše delo pomembno, nas podprite z donacijo. Bralci ste namreč eden izmed ključnih členov, ki omogočate našo neodvisnost.

Nepravilnosti v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji

Delovanje obveščevalnih agencij je že zaradi narave njihovega dela netransparentno. Upravičena tajnost delovanja teh agencij pa lahko služi tudi kot sredstvo za prikrivanje nepravilnosti.

Pri Pod črto smo že v letu 2016 pričeli z razkrivanjem spornega poslovanja Sove v prejšnjem desetletju, ko sta agencijo vodila nekdanji direktor Iztok Podbregar in njegov namestnik Boštjan Šefic. Čeprav so se sporna ravnanja agencije zgodila že pred desetimi leti, sta Podbregar in Šefic še letos zasedala visoke položaje v javnem sektorju. Podbregar je še vedno dekan Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Šefic pa je bil do padca Cerarjeve vlade državni sekretar na notranjem ministrstvu – torej drugi človek za ministrico Vesno Györkös Žnidar. Trenutno je zaposlen v kabinetu ministra za obrambo Karla Erjavca.

Lani smo pri Pod črto objavili povzetke sojenja Podbregarju zaradi nepravilnosti v agenciji. Podbregar je bil na koncu sojenja sicer oproščen. Vendar smo morali članke na zahtevo Sove in po posredovanju sodišča umakniti z naše spletne strani. Sova je hotela med drugim doseči tudi zamrznitev bančnega računa Pod črto in plačilo odškodnine za objavo člankov. Sova pa Pod črto še vedno toži in zahteva dokončen umik člankov s spletne strani.

Vendar se groženj agencije nismo ustrašili. V začetku letošnjega leta smo objavili dva članka o Sovinem podjetju Webs. Sova je podjetje ustanovila in financirala z lastnim denarjem. Nato pa ga je brezplačno podarila nekdanjemu uslužbencu agencije, ki ga je pred tem odpustila zaradi ponarejenega spričevala o šolanju. Več o tem preberite v člankih Bizarna zgodba Sovinega podjetja Webs, 1. del, in Bizarna zgodba Sovinega podjetja Webs, 2. del.

Netransparentno delovanje domov za starejše

V medije od časa do časa pricurlja bolj ali manj preverjena zgodba o grozotah v slovenskih domovih za ostarele. Domovom otroci stanovalcev očitajo premalo ukvarjanja s svojimi starši ali celo neposredne zlorabe.

Pri Pod črto smo želeli v tem letu preveriti, kako kakovostno naši domovi za starejše skrbijo za svoje stanovalce. A ugotovili smo, da podatkov o tem ni na voljo. Nekateri domovi sicer zbirajo podatke o padcih in razjedah, ki so jih utrpeli stanovalci. Toda, ker nihče ne ve, kako natančni so domovi pri zbiranju teh podatkov, na njihovi podlagi ne moremo sklepati o kakovosti domov.

Kljub temu smo pri naši preiskavi ugotovili nekatere skrb vzbujajoče stvari. Domovi za ostarele na primer niso učinkoviti pri preprečevanju okužb z večkratno odpornimi bakterijami med prebivalci domov. Te okužbe lahko pri starejših povzročijo hude zdravstvene težave, celo smrt. Država bi morala tako nujno vzpostaviti sistem spremljanja kakovosti dela domov za starejše. Preberite, kaj smo ugotovili v preiskavi domov za starejše.

Jamstvena shema

Državna jamstvena shema za podjetja v težavah je še eno, sicer malo manj znano poglavje gospodarske krize. Slovenske davkoplačevalce je stala več kot 60 milijonov evrov.

V okviru jamstvene sheme je namreč država podjetjem, ki so imela težave s pridobivanjem bančnih posojil, v letih 2009 in 2010 dala za več kot 300 milijonov evrov jamstev za posojila. A težava je bila v tem, da je država jamstva dala tudi močno zadolženim podjetjem, ki takih jamstev ne bi smela dobiti. Zaradi tega precej podjetij posojil ni moglo odplačati, davkoplačevalci pa smo iz tega naslova bankam plačali 60 milijonov evrov.

Zakaj so lekcije jamstvene sheme pomembne še danes? Pokazalo se je, da se napake, storjene v okviru izvajanja jamstvene sheme, lahko spet ponovijo. Javne institucije so še vedno razmeroma neučinkovite pri izterjavi dolgov podjetij do države. Finančna uprava je še vedno preveč popustljiva do podjetij, ki državi dolgujejo davke. Sodni sistem pa do tistih podjetnikov, ki se na nezakonit način izogibajo plačilu svojih obveznosti. Več o naših ugotovitvah v zvezi z jamstveno shemo si preberite v preglednem članku.

Neposredna demokracija v Sloveniji

Precej družbenih skupin poudarja, da potrebujemo več neposrednega vključevanja državljanov v odločanje. Vlade so državljane med drugim v proces odločanja poskusile vključiti prek spletnega portala predlagam.vladi.si. Na tem spletnem mestu lahko vsakdo vladi poda predlog za uvedbo ali spremembo določenega zakona, kakšnega drugega predpisa ali kakršno koli drugo ukrepanje.

Pri Pod črto pa smo v preiskavi ugotovili, da vlada le redko dejansko posluša predloge državljanov. Na predloge se pogosto ne odzove, v vseh letih delovanja portala pa so vlade sprejele le štiri pomembnejše ukrepe, ki so jih predlagali državljani. Več o tem v članku Spletni portal predlagam.vladi.si: mnogo predlogov, malo učinka.

Nezakonito policijsko hranjenje profilov DNK posameznikov

Že vse od začetka našega delovanja pri Pod črto preiskujemo tudi sporna ali celo nezakonita delovanja policije. Podobno kot delo obveščevalnih agencij je tudi delo policije pogosto zavito v tančico tajnosti. Obenem pa ima policija velika pooblastila pri omejevanju osebne svobode. Zato je nujno, da ta pooblastila uporablja v skladu z zakonom.

Letos smo pri Pod črto ugotovili, da policija v svojih evidencah nezakonito hrani profile DNK posameznikov. Ker so nezakonito hranjeni dokazi na sodišču neveljavni, padajo kazenski postopki proti nasilnim kriminalcem. Pri Pod črto smo opisali primer, ko je zaradi nezakonitega hranjenja profila DNK padel postopek proti posiljevalcu.

Skrb vzbujajoče je, da niti policija niti tožilstvo ne vesta, koliko postopkov je na naših sodiščih še padlo zaradi nezakonitega hranjenja profilov DNK. Na policiji so obljubili, da bodo nezakonite profile iz baze izbrisali do konca letošnjega leta. Pri Pod črto bomo v prihodnjem letu preverili, ali bo res tako. Več o tej temi si lahko preberete v člankih, dostopnih tu.

Primer Stožice ali zakaj Slovenija ni druga Švica

V letošnjem letu smo podrobno analizirali tudi gradnjo ljubljanskih Stožic. Pokazali smo, kako so gradbinci s prevaro dobili posel gradnje športnega parka, pri tem pa jim je po policijski ovadbi sodeč asistiral župan Zoran Janković. Posledice so jasne: 130-milijonska luknja v bankah in 30-milijonsko opeharjenje podizvajalcev.

Kljub temu je bil Janković na zadnjih županskih volitvah spet izvoljen za župana Ljubljane. Ta primer jasno pokaže, kako volivci zaradi kratkoročnih lastnih interesov siromašimo lastno državo. Pri Pod črto smo želeli pokazati, zakaj je ta del naše kulture eden izmed glavnih razlogov, zakaj Sloveniji ne uspe preboj v družbo najbolj razvitih evropskih držav.

Nevarna voda v vodovodih

Pri Pod črto že vrsto let opozarjamo, da nekateri prebivalci Slovenije iz vodovodov dobivajo vodo, okuženo s fekalijami. To lahko resno ogrozi zdravje predvsem otrok, starejših in tistih z oslabljenim imunskim sistemom. Zaradi okužene vode je pred leti že umrl 11-mesečni dojenček.

Letos smo se odločili iti še korak dlje in analizirati, zakaj pristojni ne ukrepajo. Preučili smo deset vodovodov, v katerih je bila v zadnjih letih stalno najdena bakterija E. coli. Prisotnost te bakterije kaže na fekalno onesnaženost vode.

Ugotovili smo, da je vse te vodovode že obiskala zdravstvena inšpekcija – a da je bila do upravljalcev teh vodovodov zelo popustljiva. Le redko jim je namreč izdala denarno kazen zaradi slabe skrbi za vodovod. Obenem v nekaterih krajevnih skupnosti primanjkuje denarja za nadgradnjo vodovodov, ki bi poskrbeli za zdravstveno neoporečno vodo. Več si lahko preberete v članku Nevarna voda: kateri vodovodi ogrožajo zdravje ljudi in zakaj.

Naše delo omogočate bralci. Podprite nas v letu 2019 z donacijo!

Informacijski posli državnih inštitucij

Naročanje IT-storitev je še eno izmed področij, kjer državnim inštitucijam ne gre najbolje. Zablode in nesmotrno porabo državnega denarja na IT-področju razkrivamo že od začetka delovanja Pod črto.

Letos smo pod drobnogled vzeli dve javni ustanovi: aplikacije državne volilne komisije (DVK) in množico informacijskih sistemov ljubljanskega kliničnega centra.

V primeru DVK smo ugotavljali, zakaj komisija nadgradnje treh informacijskih rešitev kar brez javnega razpisa naroča od vedno istih ponudnikov, čeprav bi lahko te rešitve nadomestila le ena aplikacija. S tem bi si DVK občutno zmanjšala stroške za IT-storitve. Po naši analizi gredo preplačila v sto tisoče evrov.

V primeru UKC Ljubljana pa smo analizirali, zakaj naša največja bolnišnica za svoje delovanje potrebuje kar 38 različnih informacijskih sistemov. Ugotovili smo, da sistemi med seboj niso povezani, s čimer se ogroža tudi zdravje pacientov. Obenem pa množica razdrobljenih sistemov močno otežuje delo in krade čas zaposlenim – to je tisti dragocen čas, ki bi ga lahko zdravniki in sestre namenili dejanski oskrbi pacientov.

Posledice globalnega segrevanja

Letos smo se v okviru sodelovanja z novinarji mednarodne mreže EDJNet pričeli ukvarjati tudi z globalnim segrevanjem in s posledicami tega pojava. Zbrali smo podatke o gibanju temperatur v 558 evropskih mestih med letoma 1900 in 2017 ter analizirali, kako hitro se segrevajo. Ljubljana je po naših podatkih med evropskimi mesti, ki se segrevajo najhitreje.

V drugi fazi pa smo preučili, kakšne posledice bo imelo globalno segrevanje na prebivalce Slovenije. Zaradi več vročinskih valov bo zdravstveno vse bolj ogroženih več sto tisoč Slovencev – predvsem starejših ter tistih z boleznimi srca in ožilja.

Druga posledica segrevanja ozračja pa bo vedno več poplav. Že zdaj poplave v Sloveniji na leto povprečno povzročijo za 150 milijonov evrov škode. Ta vsota bo v prihodnosti le še naraščala.

Država bi si po eni strani morala prizadevati za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje, po drugi strani pa se bo morala prilagoditi na podnebne spremembe. Za to potrebujemo celosten načrt oziroma nacionalno strategijo boja proti podnebnim spremembam. Država tako strategijo napoveduje šele do konca prihodnjega leta. Šele nato pa bo (upamo) prišlo do izpolnjevanja ukrepov iz strategije. Zato moramo mediji, kot je Pod črto, s stalnimi objavami o problematiki odločevalce vzpodbujati k čim prejšnjim in čim bolj ambicioznim ukrepom.

Airbnb

Storitev najema stanovanj Airbnb se v javnosti pogosto krivi za pomanjkanje stanovanj za dolgoročni najem in hitro zviševanje cen najemnin – predvsem v prestolnici. Pa lahko Airbnb res izpostavimo kot glavnega krivca za to?

Pri Pod črto smo se odločili to preveriti. S pomočjo večmesečnega strganja podatkov s spletne strani Airbnb smo pridobili podatke o stanovanjih, ki so na voljo za kratkoročni najem v Ljubljani, in ocenili, da se je prek Airbnb v zadnjih štirih mesecih več kot tri mesece oddajalo 655 stanovanj. To najverjetneje pomeni le nekaj odstotkov vseh stanovanj, ki so v prestolnici na voljo za najem.

Kljub temu pa bi Airbnb lahko do določene mere imel vpliv na nepremičninski trg. Vendar se odgovorni – torej država in občina – temu vprašanju sploh ne posvečata. Zanima ju le pobiranje davkov od najema. Pristojni bi morali zato čim prej narediti analizo socialnih vplivov Airbnb v Sloveniji. Več preberite v člankih Airbnb v Ljubljani: od delitvene ekonomije v tržno dejavnost in V kolikšni meri se Airbnb zažira v najemniški trg.