Bizarna zgodba Sovinega podjetja Webs, 1. del

Sova je med letoma 2004 in 2005 financirala podjetje, za katerega ni jasno, ali je za Sovo sploh opravljalo kakršne koli naloge. V prvem delu razkrivamo, kam je šel Sovin denar.

Sedež Sove v Ljubljani. Foto: Sova

Tajna služba ustanovi in financira podjetje za opravljanje tajnih poslov. Vodenje projekta ustanovitve podjetja zaupajo uslužbencu Sove. Po letu in pol ta uslužbenec zaradi ponarejenega spričevala odide iz Sove. Še pol leta pozneje podjetje v nepojasnjenih okoliščinah postane last žene tega uslužbenca.

To podjetje, ki se imenuje Webs, obstaja še danes. Zgornja dejstva o Websu, ki ga je leta 2004 ustanovila Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova), je maja 2007 takratna vlada zapisala v poročilu o spornem delovanju Sove.

Sova je v Webs vložila dobrih deset milijonov takratnih tolarjev. Usoda teh sredstev je neznana. Po vladnih ugotovitvah in objavi poročila so se sprožili različni postopki – tako kazenski kot odškodninski. V kazenskem postopku je tožilec na koncu iz neznanih razlogov odstopil od pregona. Tudi odškodninski postopek se je zaradi pomanjkanja dokazov zaključil.

Zgodba o podjetju Webs tako v javnosti ni bila nikoli dokončno razjasnjena. Kako je možno, da je nekdanje podjetje Sove pristalo v zasebnih rokah? S čim se je podjetje sploh ukvarjalo? Zakaj ni za sporen prenos podjetja v zasebne roke nihče odgovarjal?

Na ta vprašanja lahko v veliki meri več kot deset let pozneje vsaj delno odgovorimo pri Pod črto. Od ljubljanskega okrajnega sodišča smo namreč z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja pridobili dele kazenskega spisa iz sodnega postopka, v katerem je tožilstvo nekdanjemu direktorju Sove Iztoku Podbregarju in uslužbencu Sove Bojanu Bratuši očitalo kaznivo dejanje neupravičene porabe denarja Sove. Govorili smo tudi s Podbregarjevim naslednikom, nekdanjim direktorjem Sove Andrejem Rupnikom – edino osebo, ki nam je bila pripravljena dati določena pojasnila o Sovi in podjetju Webs.

Dokumenti razkrivajo nenavadno financiranje podjetja Webs in nenavadno porabo denarja. V poslovanje podjetja Webs so bili vpleteni znani posamezniki in podjetja. Sodelavec Sove, ki je v imenu Sove v podjetje vložil denar za njegovo delovanje, je del tega vložka nato dobil vrnjenega kot vračilo posojila. Sovin denar pa je, kot kaže, financiral tudi nepotizem. V podjetju se je namreč le nekaj mesecev po ustanovitvi zaposlila žena Sovinega uslužbenca, ki je vodil projekt ustanovitve podjetja.

Sova bi imela podjetje

Devetnajstega aprila 2004 je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija odprla poseben projekt, imenovan projekt Katana. Katana je tudi ime za meč japonskih samurajev.

V okviru projekta Katana je načrtovala ustanovitev podjetja, nakup telekomunikacijske opreme in njeno uporabo za namene delovanja Sove. Sova bi si sodeč po poročilu vladne skupine, ki je leta 2007 pregledala ta posel agencije, s tem podjetjem želela zagotoviti »komunikacijsko neodvisen dostop do spleta in s tem povezane dostope do posameznih servisov, ki so vsebina internetne ponudbe«. Agencija bi nato izkoristila »vse možnosti, ki iz tega izhajajo«.

Iz tega opisa domnevnih nalog ni moč z gotovostjo sklepati, kaj naj bi podjetje za Sovo sploh počelo. To sicer ne pomeni, da Sova za ustanovitev podjetja ni imela legitimnega razloga. Po ugotovitvah vladne skupine pa projekt ustanovitve podjetja Sovi ni bil nikoli uradno odobren.

Tri mesece pozneje, 13. julija 2004, je bilo podjetje v okviru projekta Katana tudi uradno vpisano v sodni register. Imenovalo se je Webs. Uradno je podjetje nudilo spletno gostovanje in registracijo domen.

Ta posel je tudi dejansko opravljalo. Iz izpiskov bančnega prometa je namreč razvidno, da je dejansko imelo stranke, ki so podjetju plačevale za registracijo domen in gostovanje spletnih strani. Ob tem pa naj bi podjetje tudi opravljalo tajne posle za Sovo.

Podjetje je za Sovo kot tajni sodelavec agencije ustanovil Igor Pungerl. Pungerl je bil mož zaposlene v Sovi, ki je bila po vladnem poročilu sodeč pred nastankom Sove zaposlena v zloglasni jugoslovanski službi državne varnosti. Vodja projekta Katana je bil Bojan Bratuša, prav tako uslužbenec Sove.

Sredstva za ustanovitev in začetek delovanja Websa je zagotavljala Sova. Tedanji direktor Sove Iztok Podbregar je odobril izplačilo skupno takratnih 10.926.000 tolarjev oziroma 45.600 evrov sredstev za delovanje podjetja. Denar je prišel iz tajnega sklada Sove in je po ugotovitvah vladne skupine znašal okoli polovico letnih sredstev, ki jih je imela Sova v okviru tega sklada na voljo.

Nejasna poraba denarja

Vladna skupina, ki je preiskovala ustanovitev podjetja Webs, v svoji preiskavi ni mogla ugotoviti, ali je podjetje dejansko sploh opravljalo kakršno koli delo za Sovo. Prav tako ni mogla ugotoviti, za kaj je podjetje Webs porabilo veliko večino denarja, ki ga je vanj vložila Sova.

Za komentar okoliščin ustanovitve Websa smo prosili tudi Andreja Rupnika, ki je Sovo vodil od septembra 2007 do junija 2010. Rupnik je namreč kot direktor poskušal ugotoviti okoliščine ustanovitve, delovanja in odtujitve podjetja Webs dve leti pred njegovim prihodom v Sovo. Vprašali smo ga, ali je po njegovem vedenju podjetje Webs kadar koli sploh opravljalo naloge za Sovo in ali je uspel ugotoviti, za kaj je Webs porabil dobrih deset milijonov tolarjev Sovinega vložka.

Rupnik »pisnih sledi« o delu Websa za Sovo ni nikoli videl, nam je povedal. Prav tako ni mogel z gotovostjo ugotoviti, za kaj je bil porabljen Sovin vložek v podjetje. Dokumentacija, ki jo ima Sova o projektu, je namreč precej pomanjkljiva. Po izjavah zaposlenih v agenciji, ki jih je pridobil Rupnik, pa naj bi bil denar porabljen za nakup opreme za legitimne potrebe agencije. Za kakšne potrebe, Rupnik ne more razkriti, saj gre za tajen podatek.

Je pa bil projekt ustanovitve Websa po ugotovitvah Rupnika »iz tehničnega, vsebinskega in pravnega vidika, tehnološko skrpucalo«. Vodja projekta Bojan Bratuša po Rupnikovem mnenju »enostavno ni imel dovolj znanja, da bi tak projekt pravilno načrtoval in ga tudi varno implementiral«. Bratuša je imel tudi »izredno pomanjkljivo izobrazbo, kot se je izkazalo v ločeni preiskavi, pa je tudi ponaredil dokument o pridobitvi srednješolske izobrazbe«. Rupniku prav tako ni »znan razlog, zakaj je bil projekt [ustanovitve Websa] interno voden popolnoma drugače, kot vsi drugi podobni projekti agencije«.

Blagajniški izdatek tajnega sklada Sove za financiranje podjetja Webs. Kot je razvidno, je kot opis porabe denarja navedeno »Redni mesečni stroški«. Vir: Okrajno sodišče v Ljubljani

Kam je šel Sovin denar

Z denarjem, ki ga je v Webs vložila Sova, pa so se dogajale nenavadne stvari. Del tega denarja – 5.728.000 tolarjev – je bilo v podjetje vloženo neposredno, torej kot začetni kapital podjetja ali kot dokapitalizacija. Preostanek sredstev, 5.198.000 tolarjev, pa je bil po dokumentaciji sodišča sodeč z odobritvijo Iztoka Podbregarja najprej izplačan Igorju Pungerlu. Pungerl nato teh sredstev v podjetje ni vložil kot kapital, temveč kot svoje posojilo podjetju. Nato pa je Webs Pungerlu od ustanovitve podjetja do konca leta 2007, za katerega imamo podatke, vrnil točno štiri milijone tolarjev posojila.

Zakaj bi tajni sodelavec Sove denar agencije v podjetje vlagal kot posojilo? Vlaganje denarja v podjetje kot posojilo in nato vračilo posojila »bi bilo opravičljivo zgolj, če bi [Igor Pungerl] ta denar po naročilu agencije porabil za druge tajne aktivnosti, kar pa bi moralo biti evidentirano v skrbniškem sistemu posebnih sredstev agencije. Kolikor vem, ni bilo tako. Druga opcija je, da si je sodelavec bodisi sam ali za nekoga tretjega ta sredstva enostavno prilastil,« je mediju Pod črto pojasnil nekdanji direktor Sove Andrej Rupnik.

To sicer niso edina sredstva, ki jih je Pungerl dobil od podjetja Webs. Kot je razvidno iz bančnih izpiskov, ki smo jih pridobili od sodišča, je Pungerl med letoma 2004 in 2006 z Websom tudi posloval. Websu je Pungerlovo podjetje Elteh Pungerl v tem času plačalo 3,5 milijona tolarjev. Od podjetja Webs pa je dobilo 5,7 milijona tolarjev. Iz poslovanja z Websom je torej Pungerl zaslužil dodatna dobra dva milijona tolarjev. Kot je razvidno iz spletne strani podjetja Elteh Pungerl, se podjetje ukvarja s prodajo klimatskih naprav in toplotnih črpalk.

Zaposlitev žene obveščevalca

To pa ni edina nenavadna poraba denarja podjetja Webs. Kot rečeno, je projekt ustanovitve podjetja vodil Sovin uslužbenec Bojan Bratuša. Kot je razvidno iz bančnih transakcij podjetja, pa se je v podjetju kmalu po ustanovitvi zaposlila njegova žena, Karmen Bratuša. Podjetje je bilo ustanovljeno julija 2004. Že novembra istega leta pa je Karmen Bratuša od podjetja Webs dobila prvo plačo, ki je znašala takratnih 106.700 tolarjev neto. Karmen Bratuša je v času, ko je bilo podjetje v lasti sodelavca Sove Igorja Pungerla, na svoj račun dobila skupno dva milijona tolarjev neto plače.

Je takšno zaposlovanje sorodnikov zaposlenih v podjetjih, ki opravljajo naloge za tajne službe, normalno? »Taka praksa več kot očitno ustreza definiciji nepotizma. Nepotizem v Sovi je bil v preteklosti eden od njenih žal ključnih negativnih atributov. Nepotizem se je vedno skušal prikriti z masko tajnosti in fiktivnim upravičevanjem, da tesne osebne povezave med zaposlenimi zagotavljajo višji nivo varovanja tajnosti. Nič ne bi moglo biti dlje od resnice,« je za Pod črto pojasnil Andrej Rupnik.

Sporočilo Bojana Bratuše posebnemu skladu Sove, iz katerega je prišel denar za Webs. To je edino sporočilo o porabi denarja, ki je bilo v sodnem spisu, ki ga je pridobil medij Pod črto. Vir: Okrajno sodišče v Ljubljani

Vodja projekta Katana odide

Spomladi leta 2005 pa so se zadeve okoli podjetja Webs zapletle. Aprila istega leta so v Sovi ugotovili, da ima Bojan Bratuša ponarejeno spričevalo o zaključku šolanja. Zato naj bi Bratuša s 30. junijem 2005 sporazumno zapustil Sovo.

Le dan pred odhodom Bratuše iz Sove, 29. junija 2005, je Sova Igorju Pungerlu odobrila izplačilo 1.120.000 tolarjev za delovanje podjetja Webs. Po vladnem poročilu sodeč je nato Sova z naslednjim dnem prekinila vse stike s podjetjem Webs. Pungerl je ta denar kot svoje posojilo podjetju v Webs vložil 8. in 11. julija istega leta, je razvidno iz bančnih izpiskov. Zakaj je Sova le dan pred prekinitvijo stikov s podjetjem vanj vložila več kot milijon tolarjev, ni bilo nikoli uradno pojasnjeno.

Kmalu po odhodu iz Sove je denar od podjetja Webs pričel dobivati tudi Bojan Bratuša. Že julija 2005 mu je podjetje nakazalo 160.000 tolarjev, kot namen nakazila pa so navedeni potni stroški. Kot gre sklepati iz bančnih izpiskov, je Webs Bratuši začel poravnavati tudi mesečne obroke njegovega bančnega posojila v višini dobrih 60.000 tolarjev. Bratuša je avgusta 2005 od podjetja dobil tudi prvo plačo. Plača je neto znašala dobrih 100.000 tolarjev. Velik del denarja od podjetja Webs pa je Bratuša dobil z izplačilom potnih in materialnih stroškov. Le med julijem in novembrom 2005 je tako Bratuša od podjetja dobil izplačanih 1,8 milijona tolarjev. Med julijem in decembrom 2005 je bilo podjetje Webs sicer še kar v lasti tajnega sodelavca Sove Igorja Pungerla.

Je takšna prezaposlitev nekdanjega sodelavca Sove v podjetje, ki naj bi delalo za Sovo, nekaj normalnega? »Seveda to ni normalno, očitno pa ta gospod takrat ni imel kake druge zaposlitvene opcije, saj je moral agencijo zapustiti zaradi goljufivega prikazovanja svoje izobrazbe. Zakaj je takratni direktor agencije (Iztok Podbregar, op. a.) to dovolil, ostaja vprašanje, na katerega lahko odgovori le on,« pa meni Andrej Rupnik.

Podjetje financira SCT

Poslovanje Websa od julija do decembra 2005 je morda najbolj nenavadno. V tem času se je podjetje znašlo v nekakšnem limbu. Uradno je še bilo v lasti tajnega sodelavca Sove Igorja Pungerla. Po drugi strani pa naj bi Sova s podjetjem prekinila vse stike.

V tem času je podjetje začel izdatno financirati nekdanji gradbeni velikan SCT. Septembra 2005 je SCT Websu v dveh nakazilih nakazal 8,6 oziroma 9 milijonov tolarjev. Kot namen nakazil so bile navedene »projektantske storitve«. Konec novembra 2005 je sledilo še eno nakazilo SCT-ja v višini 8,2 milijona tolarjev – tokrat za »storitve posredovanja«. SCT je Webs izdatno financiral tudi po tem, ko je Webs že pristal v lasti žene Bojana Bratuše. V letih 2005 in 2006 je SCT podjetju tako nakazal skoraj 60 milijonov tolarjev oziroma 250.000 evrov. Glede na to, da so skupni prihodki od prodaje podjetja Webs v letih 2005 in 2006 znašali nekaj nad 300.000 evrov, je SCT financiral veliko večino delovanja podjetja Webs.

Kako bi si lahko pojasnili to odvisnost Websa od SCT-ja? Nekdanji direktor Sove Andrej Rupnik tega ne zna pojasniti. »Sem pa v preteklosti in po odhodu iz agencije dobil informacije o zanimivih povezavah med takratnim vrhom podjetja SCT in nekdanjimi uslužbenci agencije, med katere sodi tudi vodja projekta Webs. Potem, ko je lastništvo podjetja Webs (nezakonito) prešlo v neposredno zasebno last, je to podjetje potrjeno sodelovalo z SCT-jem. Treba bi bilo ugotoviti časovno linijo teh dogodkov in preveriti, do kdaj je agencija sploh imela kontrolo nad svojim podjetjem Webs in njegovimi finančnimi transakcijami. Precej o povezavah med vrhom SCT in uslužbenci agencije pove tudi dejstvo, da je SCT praktično »čez noč« na visok položaj zaposlil uslužbenca agencije, kateremu smo zaradi zlorab na področju varovanja tajnih podatkov odpovedali pogodbo o zaposlitvi,« je pojasnil Rupnik.

Denar znanemu odvetniku

V poslovanju podjetja Webs v obdobju julij–december 2005 pa izstopajo tudi plačila več milijonov tolarjev odvetniku Romanu Završku. Završek je trenutno predsednik Odvetniške zbornice Slovenije.

Završek je tri manjša izplačila v skupni vrednosti 85.000 tolarjev dobil že v prvi polovici leta 2005. Med oktobrom in decembrom 2005 pa je v štirih izplačilih od Websa dobil skupno šest milijonov tolarjev. Kot razlog za izplačilo je navedeno bodisi plačilo odvetniških storitev bodisi plačilo računa.

Zakaj je podjetje Webs v času, ko je še bilo v lasti tajnega sodelavca Sove Igorja Pungerla, potrebovalo za kar šest milijonov tolarjev oziroma 25.000 evrov odvetniških storitev? »Podjetje Webs, d. o. o., smo zastopali in mu pravno svetovali na enak način kot kateri koli drugi stranki v okviru storitev, ki jih nudi odvetniška pisarna. Obseg zastopanja in pravnega svetovanja v konkretnih zadevah je stvar zaupnega razmerja med stranko in odvetnikom in vam ga brez predhodne odobritve stranke ne moremo razkriti,« nam je na vprašanje o poslovanju z Websom odgovoril odvetnik Završek.

Odgovorov ostalih vpletenih, kot rečeno, nismo dobili. Tudi Andrej Rupnik ne ve, za kakšne namene so pri Websu plačevali odvetniku Završku. Poudaril pa je, da so se vsi vpleteni v projekt Katana »res potrudili, da je bil celoten projekt nepregleden in pomanjkljivo dokumentiran ter da je tehnološko popolnoma odstopal od običajnih postopkov projektiranja v agenciji«.

Šestnajstega decembra 2005 je lastnica podjetja Webs v nepojasnjenih okoliščinah postala žena Bojana Bratuše, Karmen Bratuša. Več o tem preberite v drugem delu.

S prošnjo za komentar o ustanovitvi in poslovanju podjetja Webs smo se med našo preiskavo poleg Andreja Rupnika in Romana Završka obrnili tudi na Sovo, Bojana Bratušo oziroma Karmen Bratuša, direktorja Sove v času ustanovitve Websa Iztoka Podbregarja, njegovega takratnega namestnika Boštjana Šefica in tajnega sodelavca Sove Igorja Pungerla.

Nihče izmed njih zadeve ni želel komentirati. Iz urada vlade za komuniciranje so nam sporočili, da so »Podatki, ki bi jih Slovenska obveščevalno-varnostna agencija lahko posredovala v zvezi z lastništvom podjetja WEBS in s tem povezanimi denarnimi tokovi podjetja, javno dostopni preko aplikacij na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.«

V imenu Bojana Bratuše nam je odgovoril odvetnik Klavdij Jožef Novak: »V zastopstvu naše stranke Vam sporočamo, da lahko pripravite članek na podlagi javno dostopnih podatkov sodnega registra. Dodatnih komentarjev naša stranka nima. Poleg tega je treba upoštevati, da se naša stranka ne želi medijsko izpostavljati in ne želi karkoli dodatno pojasnjevati, saj sodi med osebe, ki uživajo najvišjo stopnjo varovanja zasebnosti (po klasifikaciji Ustavnega sodišča RS naša stranka ni niti absolutna, niti relativna javna oseba in želi takšna tudi ostati). V primeru, da boste z navajanjem zasebnih ali neresničnih trditev posegli v zasebnost ali v čast in dobro ime naše stranke, pa bo naša stranka vložila tožbo na pristojno sodišče zaradi kršitve njenih osebnostnih pravic.«

Boštjan Šefic je na našo prošnjo za komentar odgovoril: »Vsi podatki in informacije, povezane s podjetjem WEBS, d. o. o., s katerimi sem razpolagal, so bile vsem pristojnim že v celoti posredovane v preteklosti, tudi glede statusnih vprašanj. Glede na to, da se vse vežejo na dejavnost agencije, se ne morem odzvati vašemu povabilu.«

Iztok Podbregar na naše zaprosilo za komentar ni odgovoril.

Igor Pungerl pa nam je v telefonskem pogovoru povedal, da zadev v zvezi z Websom ne želi komentirati.

Odgovori Andreja Rupnika

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Andrej Rupnik #Bojan Bratuša #Boštjan Šefic #Iztok Podbregar #sova #Webs

Deli zgodbo 3 komentarji



Več iz teme: Nadzor nad delom represivnih organov

Nadzorujemo, ali policija in ostali represivni organu svoje delo opravljajo zakonito in v skladu z etičnimi standardi.

40 prispevkov

Bizarna zgodba Sovinega podjetja Webs, 2. del

Podjetje Webs, katerega ustanovitev je financirala Sova, je konec leta 2005 v nepojasnjenih okoliščinah pristalo v zasebnih rokah. Razkrivamo, kako.

Tema: Nadzor nad delom represivnih organov
Članek,

Sova: nepravilnosti pod krinko tajnosti

Država bi naši tajni službi dala več pristojnosti, obenem pa se ne odziva na nepravilnosti v njenem delovanju.

Tema: Nadzor nad delom represivnih organov
Mnenje,

3 komentarji

Boštjan 1. 2. 2018, 08.52

Udbovska posla.

Truth teller 1. 2. 2018, 15.22

Zidarjev Ivan je tam čez izključno pral za lastne potrebe. Gotovinico jasno, provizija na W ostala, firma je pa vsaj bila imuna na davčno oz. današnji FURS. Še kaj?

Roman n 8. 2. 2018, 18.28

Prvo je lagal in ponaredil spričevalo,potem pa je bil za očitno goljufijo visoko varovana oseba!!!!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno