Bizarna zgodba Sovinega podjetja Webs, 2. del

Podjetje Webs, katerega ustanovitev je financirala Sova, je konec leta 2005 v nepojasnjenih okoliščinah pristalo v zasebnih rokah. Razkrivamo, kako.

Blagajniški izdatek tajnega sklada Sove za financiranje podjetja Webs. Kot je razvidno, je kot opis porabe denarja navedeno »Redni mesečni stroški«. Vir: Okrajno sodišče v Ljubljani

Slovensko obveščevalno-varnostna agencija (Sova) je julija 2004 v okviru projekta s kodnim imenom Katana ustanovila podjetje Webs. Kot smo pisali v prvem delu, naj bi podjetje prodajalo zakup domen in strežnikov, obenem pa pod krinko opravljalo skrivne naloge za Sovo. Katere naloge naj bi Webs za agencijo opravljal, do danes ni znano.

Je pa znano, da dokumentov o delu Websa za Sovo vladna skupina, ki je leta 2007 preiskovala finančno poslovanje Sove, ni našla. Prav tako pisnih sledi ni videl nekdanji direktor Sove Andrej Rupnik, ki je v tej funkciji po svojem imenovanju na položaj leta 2007 poskušal ugotoviti okoliščine v zvezi z ustanovitvijo Websa. Je pa bil, kot nam je povedal Rupnik, projekt Katana slabo voden in pomanjkljivo dokumentiran.

Podjetje Webs je po naročilu Sove ustanovil njen tajni sodelavec Igor Pungerl. Kot smo pisali, je Sova v podjetje v letih 2004 in 2005 vložila 10.926.000 takratnih tolarjev oziroma 45.600 evrov. Projekt je vodil Sovin uslužbenec Bojan Bratuša, ki je junija 2005 zaradi ponarejenega spričevala odšel iz Sove.

Podjetje Webs je bilo sicer v lasti Sovinega sodelavca Pungerla do sredine decembra 2005. Kot smo ugotovili, je podjetje v času lastništva Pungerla izvedlo nekatere nenavadne finančne transakcije. Razkrili smo, da se je kmalu po ustanovitvi podjetja v Websu zaposlila žena Bojana Bratuše, Karmen Bratuša. Po mnenju Andreja Rupnika naj bi šlo za nepotizem. Pungerl je obenem več milijonov tolarjev sredstev iz tajnega fonda Sove v Webs vložil kot posojilo in ga nato dobil poplačanega. Zakaj je podjetje financiral na tak način, ni jasno. Po odhodu Bratuše iz Sove se je tudi Bratuša zaposlil v podjetju Webs ter si izplačeval visoke potne in materialne stroške. V obdobju po Bratuševem odhodu iz Sove je podjetje začel financirati padli gradbinec SCT. Slednji je le v drugi polovici leta 2005 podjetju plačal skoraj 26 milijonov tolarjev oziroma 108.000 evrov.

Podjetje preide v zasebno last

Eden glavnih misterijev Websa do danes je, kako se je lahko podjetje decembra 2005 znašlo v zasebni lasti žene Bojana Bratuše, Karmen Bratuša.

Kot rečeno, je Webs za Sovo ustanovil takratni tajni sodelavec agencije Igor Pungerl. Projekt ustanovitve podjetja pa je vodil operativec Bojan Bratuša.

Bratuša je nato konec junija 2005 zaradi ponarejenega spričevala odšel iz Sove. Takrat je bilo podjetje uradno še kar v lasti Sovinega sodelavca Pungerla.

Slabega pol leta pozneje, 16. decembra 2005, pa sta Igor Pungerl in Karmen Bratuša pri notarki Nadi Kumar sklenila pogodbo o odsvojitvi Websa. Po pogodbi je Pungerl Karmen Bratuša celotno podjetje prepustil neodplačno.

Izsek iz notarske pogodbe o prenosu Websa na Karmen Bratuša. Vir: Okrajno sodišče v Ljubljani

Zakaj je Pungerl podjetje brezplačno dal Karmen Bratuša, ni jasno. Iz sodnega spisa, ki smo ga z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja pridobili od ljubljanskega okrajnega sodišča, so dokumente o izjavah prič in osumljenih na sojenju, ki bi lahko dali odgovor na to vprašanje, izločili iz spisa. Šlo naj bi namreč za tajne podatke.

Sta se pa 15. decembra 2005, torej dan preden je podjetje prišlo v roke Karmen Bratuša, zgodili dve visoki nakazili na isti naslov. Podjetje Webs je podjetju z imenom Totem tisti dan nakazalo 3.480.000 tolarjev in 2.040.000 tolarjev, skupno 23.000 evrov. Kot razlog za obe nakazili je navedeno »plačilo računa«.

Lastnik podjetja Totem, ki je bilo leta 2008 izbrisano, je bil Peter Gabor. Petru Gaborju trenutno sodijo zaradi domnevnih fiktivnih poslov v primeru Cestnega podjetja Maribor (CPM). Nekdanji direktor CPM Janez Škoberne naj bi po obtožnici še eni Gaborjevi družbi, Diroma, d. o. o., plačal fiktivni račun v vrednosti 170.000 evrov. Družba Diroma naj bi za CPM opravila dela na pomurski avtocesti. Vendar pa Diroma po ugotovitvah tožilstva takrat ni imela nobenega zaposlenega, niti ni pogodbe za izvedbo del sklenila s kom drugim.

Gabor je bil v tem primeru septembra 2016 po poročanju medijev obsojen na osem mesecev zapora. Kot so nam pojasnili na mariborskem okrožnem sodišču, je višje sodišče sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno odločanje. Glavna obravnava v ponovnem sojenju se bo na mariborskem okrožnem sodišču začela marca letos.

Z Diromo je posloval tudi Webs – maja 2006, ko je Webs že bil v lasti Karmen Bratuša, je podjetje Webs Diromi z namenom »plačilo računa« nakazalo 4,4 milijona tolarjev oziroma 18.000 evrov.

Akterji zgodbe molčijo

Andreja Rupnika, ki je vodenje Sove prevzel leta 2007, smo povprašali, ali so takrat na Sovi ugotovili, zakaj je podjetje Webs konec leta 2005 prešlo v zasebno last. V času ustanovitve Websa in nato tudi prenosa lastništva podjetja na Karmen Bratuša je Sovo sicer vodil Iztok Podbregar.

Rupnik je odgovoril, da namena prenosa podjetja na Karmen Bratuša v Sovi pod njegovim vodstvom niso uspeli ugotoviti. Celotna operacija namreč »ni bila dokumentirana tako, kot bi morala biti«. Rupnik je pojasnil, da »vsi ključni akterji te zgodbe v času preiskovanja niso bili več zaposleni v agenciji, po njenem pisnem pozivu, da zadevo ustrezno pojasnijo, pa tega niso želeli storiti, kar je v demokratični družbi samo po sebi nedopustno in bi moralo biti ustrezno sankcionirano«.

Tožilec odstopi od pregona

Zgodba podjetja Webs je nato javnosti postala prvič znana maja 2007. Takrat je delovna skupina vlade, ki je preiskovala preteklo finančno poslovanje Sove, objavila tretje vmesno poročilo o delu agencije. V njem je izpostavila nenavadno ustanovitev podjetja Webs in poznejši prehod podjetja v last Karmen Bratuša.

Ugotovitve vladne skupine so sprožile civilne in kazenske postopke. V kazenskem postopku je tožilstvo Iztoka Podbregarja in Bojana Bratušo bremenilo neupravičene porabe Sovinega denarja v povezavi s podjetjem Webs.

Kot je razvidno iz dokumentov, se je tožilstvo leta 2007 hitro odzvalo na ugotovitve delovne skupine vlade. Poročilo delovne skupine v zvezi z Websom nosi datum 25. maj 2007. Že 14. junija 2007 je takratna generalna državna tožilka Barbara Brezigar v odredbi zapisala, da bodo zadevo od ljubljanskega okrožnega tožilstva prevzeli na vrhovnem tožilstvu. Naveden razlog je bil preobremenjenost okrožnega sodišča in mnenje Brezigarjeve, da je primer »treba temeljito in pravočasno preiskati«.

Kljub temu pa sta do vložitve obtožnega predloga v zadevi Webs nato minili dve leti. Obtožni predlog proti Bratuši in Podbregarju je vrhovna državna tožilka Sanja Javor Pajenk vložila šele maja 2009.

Sojenje v zadevi se je nato dejansko začelo še štiri leta pozneje – marca 2013. Takrat je zadevo spet vodilo ljubljansko okrožno tožilstvo. Tožilec v zadevi je bil Matej Peterca.

Maja 2013 pa je Matej Peterca na glavni obravnavi odstopil od pregona Iztoka Podbregarja in Bojana Bratuše.

Zakaj je Peterca odstopil od pregona, ni jasno. Na ljubljanskem okrožnem tožilstvu so nam že pred časom pojasnili, da nam razlogov za to ne morejo posredovati. Bili naj bi namreč tajni.

Andrej Rupnik je do sodnega postopka in predvsem skrivanja podatkov o sojenju kritičen. »Neodplačen prenos podjetja z vsem premoženjem na ženo nekdanjega uslužbenca agencije […] je bil brez dvoma vsaj sporen, če ne že v celoti nezakonit. To pa bi seveda moralo ugotoviti sodišče, nezakonitost pa dokazati tožilstvo na podlagi dokazov, zbranih v policijski in sodni preiskavi. Zakaj se vse navedeno ni zgodilo, ne vem, poraja pa se mi vrsta dvomov. Edino, kar bi lahko bilo v tem trenutku še varovano kot tajno, bi bile informacije o dejanski namembnosti družbe Webs v času, ko jo je kontrolirala agencija oziroma njena takratni direktor in vodja operative, vse ostale informacije iz spisa, ki zadevajo statusno-pravna dejstva o podjetju pa bi morale biti dostopne za javno presojo. Kar je onkraj tega, je žaljivo za pravno državo in razum povprečnega državljana,« meni Rupnik.

Dogovarjanje za vračilo denarja

Vzporedno s kazenskim postopkom v zadevi Webs pa je Sova želela dobiti nazaj tudi 10.926.000 tolarjev, kolikor jih je vložila v projekt ustanovitve podjetja. A se je tudi tu zapletlo.

Sredi junija 2007 je namestnik takratnega direktorja Sove Boštjan Šefic Karmen Bratuša poslal »povabilo na pogovor o urejanju medsebojnih razmerij«. Šefic je v dopisu zapisal, da je vlada Sovi naložila, naj izpelje vse možne pravne postopke za vrnitev denarja, ki ga je Sova vložila v podjetje Webs.

»Na podlagi dokumentacije, s katero razpolaga agencija, je razvidno, da je agencija v podjetje vlagala določena sredstva, vendar kasneje ni uveljavljala svojih pravic, ki izhajajo iz vloženega kapitala, niti ni s podjetjem poslovala,« je Šefic zapisal v dopisu Karmen Bratuša.

Šefic je v dopisu zapisal še, da je »kapitalsko povezavo« med podjetjem Webs in Sovo ugotovila vladna delovna skupina, ki je preiskovala finančno poslovanje Sove. Toda po vsej verjetnosti se je te kapitalske povezanosti oziroma dejstva, da je Sova vložila denar v Webs, Šefic že od samega začetka projekta Katana zelo dobro zavedal. Šefic je bil namreč tudi v času ustanovitve Websa namestnik takratnega direktorja Sove Podbregarja. Na tem položaju je bil Šefic odgovoren za operativno delovanje Sove. Pod operativno delovanje pa seveda spada tudi ustanovitev Websa.

V imenu Karmen Bratuša je nato Sovi odgovoril odvetnik Aleksander Čeferin. Sovo je prosil za predloge za ureditev medsebojnih razmerij – oziroma poplačila sredstev, ki jih je Sova vložila v Webs.

V odgovoru Čeferinu, pod katerega je podpisan takratni direktor Sove, Matjaž Šinkovec, poslan pa je bil sredi julija 2007, Sova predlaga dve možni rešitvi. Prva je vračilo dobrih desetih milijonov tolarjev, druga pa vstop Sove v lastništvo podjetja.

V dopisu je Šinkovec zapisal še: »Na podlagi dokumentacije, s katero razpolaga Sova, je razvidno, da so bila sredstva, ki jih je agencija namenila za svoj projekt, v okviru katerega je bilo v skladu z njenimi cilji podprto tudi podjetje Webs, d. o. o., kasneje brez vednosti in soglasja Sove skupaj s celotnim podjetjem prenesena iz lastništva osebe, ki je imela v skladu z zakonom vzpostavljeno sodelovanje s Sovo, na drugo osebo. Podjetje Webs je poslovalo tudi z vloženimi sredstvi Sove. Tako prenos kot poslovanje sta bila tako v nasprotju z interesi Sove, ki je bila upravičeno prepričana, da ima na razpolago sredstva za izvajanje njenih nalog in doseganje posameznih ciljev v skladu z njenimi obveščevalnimi in časovnimi potrebami, s čimer je bil ob vzpostavitvi omenjenega sodelovanja seznanjen tudi takratni lastnik podjetja.«

Sredi septembra je Aleksander Čeferin Boštjanu Šeficu po elektronski pošti povedal, da se je Karmen Bratuša načelno odločila za odstop lastništva v Websu. Nato pa konec oktobra sledi še eno sporočilo Čeferina Sovi. V njem zapiše, da predstavniki Websa ocenjujejo, »da sta bila tako ustanovitev kot delovanje družbe skladna z zakonom in podzakonskimi akti, tako da ne obstaja nikakršna obveznost družbe Webs do zgoraj navedene agencije«. Z drugimi besedami – Karmen Bratuša Sovi ni bila več pripravljena vrniti vloženih sredstev v podjetje.

Elektronska korespondenca med Boštjanom Šeficem in Aleksandrom Čeferinom. Vir: Okrajno sodišče v Ljubljani

Ni podlage za civilni postopek

Po tej košarici Karmen Bratuša Sovi je januarja 2008 tedanji direktor agencije Andrej Rupnik, ki je septembra 2007 na tem položaju zamenjal Matjaža Šinkovca, na državno pravobranilstvo poslal dopis s prošnjo za sprožitev sodnega postopka za vračilo denarja, ki ga je Sova vložila v Webs.

Državno pravobranilstvo je Sovi odgovorilo, da ne morejo opredeliti pravnega temelja, na podlagi katerih bi dosegli vračilo denarja. Kot je poudarila državna pravobranilka Irena Škerbec, iz dokumentacije Sove ni razvidno, kako so bile dogovorjene medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z vloženimi sredstvi v Webs. Državno pravobranilstvo bi morali tako ugotoviti, ali se je Igor Pungerl zavezal, da bo prek Websa opravljal storitve za Sovo, katere storitve bo opravljal in koliko časa jih bo opravljal. Ker pa o takšnem dogovoru Sove s Pungerlom ni nikakršnih dokazov, mu ne morejo ničesar očitati. »Glede na dejstvo, da je bil ustanovitelj in direktor družbe Webs Igor Pungerl, je lahko z družbo prosto razpolagal, ne glede na dejstvo, da je vsa sredstva za ustanovitev in delovanje podjetja prispevala Sova.«

Državno pravobranilstvo je ob tem Sovo pozvalo, da naj ji posreduje dokumentacijo, iz katere bi bile razvidne obveznosti Websa do Sove. Andrej Rupnik pa je pravobranilstvu odgovoril, da dokumentacija ne obstaja in da so »dogovori o pravnih razmerjih med agencijo in vpletenimi potekali ustno«.

Kot so nam sporočili z državnega pravobranilstva, je sodišče postopek novembra 2014 ustavilo.

Za komentar civilnega postopka smo prosili tudi Andreja Rupnika. Vprašali smo ga, zakaj so se pri Sovi takrat odločili za sprožitev postopka in kaj je bilo po njegovem mnenju v zadevi Webs sporno.

O porabi denarja Sove morajo obstajati ustrezni dokumenti, je odgovoril Rupnik. »V primeru Webs je bila ta dokumentacija namerno izjemno pomanjkljiva, zato v preiskavi ni bilo mogoče v popolnosti ugotoviti, za kaj konkretno so bila sredstva porabljena, v generičnem smislu pa naj bi šlo za ustanovitev gospodarske družbe in za nakup informacijsko-telekomunikacijske opreme. Ta oprema bi morala biti evidentirana v agenciji, vendar nekdanji uslužbenci agencije, odgovorni za projekt, tega niso storili. V skladu s predpisi smo morali zavarovati sredstva agencije, zato smo vpletene najprej pozvali, da opremo vrnejo oziroma pojasnijo, kje se nahaja, ker pa tega niso storili, smo se odločili za civilno tožbo za vrnitev stvarnega premoženja oziroma plačilo odškodnine,« je v odgovoru še zapisal Rupnik.

Epilog: odgovarjal ni nihče

V zgodbi podjetja Webs za nepravilnosti torej ni odgovarjal nihče. Iztok Podbregar, ki je v času ustanovitve Websa in nato brezplačnega prenosa njegovega lastništva na ženo obveščevalca s ponarejenim spričevalom, vodil Sovo, je bil na sodišču oproščen. Spomnimo, Podbregar je tudi odobril izplačilo Sovinih sredstev za ustanovitev in delovanje Websa. Podbregar je danes dekan Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru.

Prav tako je bil v sodnem postopku oproščen Bojan Bratuša, ki je operativno vodil projekt Katana in se nato po odhodu iz Sove zaposlil v podjetju Webs. Podjetje je, kot rečeno, nekaj mesecev po njegovem odhodu iz Sove pristalo v rokah njegove žene. Webs pod vodstvom zakoncev Bratuša posluje še danes – v letu 2016 (zadnji podatki, ki so na voljo), je imel 144.000 evrov prihodkov in 47.000 evrov dobička.

Proti Igorju Pungerlu, ki je za Sovo ustanovil podjetje Webs, nato pa po sodnih dokumentih sodeč del denarja za delovanje podjetja kot vračilo posojila dobil nakazanega na svoj tekoči račun, ni po pridobljenih dokumentih sodeč potekal noben postopek. Prav tako ni potekal noben postopek proti Boštjanu Šeficu, takratnemu namestniku direktorja Sove Podbregarja, ki je bil odgovoren za operativno delovanje Sove. Šefic je trenutno državni sekretar na notranjem ministrstvu – torej drugi človek ministrstva, takoj za ministrico Vesna Györkös Žnidar.

Edini kaznovani v celotni zadevi Webs je nekdanji poslanec stranke SDS Zvone Černač. Bojan Bratuša je Černača civilno tožil zaradi nedopustnega posega v zasebnost ter čast in dobro ime. Černač je namreč leta 2010 kot poslanec državnega zbora in član parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami v zvezi s prenosom Websa na ženo Bojana Bratuše med drugim izjavil: »Iz poročila [vladne delovne skupine] izhaja, da so bila takrat odtujena znatna sredstva, verjetno tudi oprema, in seveda pridobljena nekatera znanja in informacije, ki bi lahko pomenile potencialno nevarnost za uporabo v nezakonite namene.« Po mnenju koprskega okrožnega sodišča je imel Černač upravičen razlog verjeti, da so bila s prenosom podjetja odtujena sredstva Sove, ne pa tudi, da so se ta sredstva nato uporabljala v nezakonite namene. Zato je okrožno in nato tudi koprsko višje sodišče leta 2016 Bratuši pravnomočno prisodilo 5000 evrov odškodnine.  Zadeva je trenutno v reviziji na vrhovnem sodišču.

S prošnjo za komentar o ustanivitvi in poslovanju podjetja Webs smo se med našo preiskavo poleg Andreja Rupnika obrnili tudi na Sovo, Bojana Bratušo oziroma Karmen Bratuša, direktorja Sove v času ustanovitve Websa Iztoka Podbregarja, njegovega takratnega namestnika Boštjana Šefica in tajnega sodelavca Sove Igorja Pungerla.

Nihče izmed njih zadeve ni želel komentirati. Iz urada vlade za komuniciranje so nam sporočili, da so »Podatki, ki bi jih Slovenska obveščevalno-varnostna agencija lahko posredovala v zvezi z lastništvom podjetja WEBS in s tem povezanimi denarnimi tokovi podjetja, javno dostopni preko aplikacij na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.«

V imenu Bojana Bratuše nam je odgovoril odvetnik Klavdij Jožef Novak. »V zastopstvu naše stranke Vam sporočamo, da lahko pripravite članek na podlagi javno dostopnih podatkov sodnega registra. Dodatnih komentarjev naša stranka nima. Poleg tega je treba upoštevati, da se naša stranka ne želi medijsko izpostavljati in ne želi karkoli dodatno pojasnjevati, saj sodi med osebe, ki uživajo najvišjo stopnjo varovanja zasebnosti (po klasifikaciji Ustavnega sodišča RS naša stranka ni niti absolutna, niti relativna javna oseba in želi takšna tudi ostati). V primeru, da boste z navajanjem zasebnih ali neresničnih trditev posegli v zasebnost ali v čast in dobro ime naše stranke, pa bo naša stranka vložila tožbo na pristojno sodišče zaradi kršitve njenih osebnostnih pravic.«

Boštjan Šefic je na našo prošnjo za komentar odgovoril: »Vsi podatki in informacije, povezane s podjetjem WEBS, d. o. o., s katerimi sem razpolagal, so bile vsem pristojnim že v celoti posredovane v preteklosti, tudi glede statusnih vprašanj. Glede na to, da se vse vežejo na dejavnost agencije, se ne morem odzvati vašemu povabilu.«

Iztok Podbregar na naše zaprosilo za komentar ni odgovoril.

Odgovori Andreja Rupnika

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Andrej Rupnik #Bojan Bratuša #Boštjan Šefic #Iztok Podbregar #sova #Webs

Deli zgodbo 2 komentarja



Več iz teme: Nadzor nad delom represivnih organov

Nadzorujemo, ali policija in ostali represivni organu svoje delo opravljajo zakonito in v skladu z etičnimi standardi.

40 prispevkov

Bizarna zgodba Sovinega podjetja Webs, 1. del

Sova je med letoma 2004 in 2005 financirala podjetje, za katerega ni jasno, ali je za Sovo sploh opravljalo kakršne …

Tema: Nadzor nad delom represivnih organov
Članek,

Sova: nepravilnosti pod krinko tajnosti

Država bi naši tajni službi dala več pristojnosti, obenem pa se ne odziva na nepravilnosti v njenem delovanju.

Tema: Nadzor nad delom represivnih organov
Mnenje,

2 komentarja

Marko Koblar 3. 2. 2018, 23.02

"Epilog: odgovarjal ni nihče" samo ta stavek prebereš in si vse izvedel, klasika.

Boštjan 5. 2. 2018, 08.21

Tipična udbomafijska zgodba kraje davkoplačevalskega denarja. Pravosodje seveda gleda stran, ker je plačano za to.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno