Barbara Podlogar je bila julija lani na višjem sodišču obsojena na tri leta in štiri mesece zaporne kazni. Kazen zaradi skoraj milijonskega oškodovanja javnega podjetja Elektrooptika je pričela prestajati tri mesece po obsodbi.

A njeno bivanje v zaporu ni trajalo dolgo. Zaradi domnevnih napak pri njenem sojenju in sojenju njenemu sostorilcu Gregorju Jezi je primer v presojo vzelo vrhovno sodišče. Barbaro Podlogar je sodišče do odločitve izpustilo na prostost. V zaporu je tako lani preživela le teden dni.

Ta teden pa Delo poroča o novem preobratu v primeru. Vrhovno sodišče je odločilo, da napak pri sojenju Barbari Podlogar vendarle ni bilo. Zato je potrdilo zaporno kazen dobrih treh let zapora.

Barbara Podlogar nastopa v več zgodbah o pogrebnikih podjetij, ki smo jih lani objavili na Pod črto. Podlogar naj bi bila ključna operativka v tako imenovani mreži Orion. Ustanavljala oziroma vodila naj bi  podjetja v davčnih oazah, prek katerih so različni podjetniki domnevno skrivali premoženje pred upniki.

Podlogar se je zaradi teh dejavnosti znašla v več kazenskih postopkih. Pravnomočno ni končan še niti eden.

Kot rečeno, pa je bila Podlogar julija lani na višjem sodišču pravnomočno obsojena v primeru Elektrooptika. Z nekdanjim direktorjem Elektrooptike Gregorjem Jezo naj bi leta 2013 to državno podjetje oškodovala za skoraj milijon evrov. V imenu podjetja Atractor Project Management iz Londona naj bi Podlogar vložila lažno izvršbo proti podjetju Elektrooptika zaradi dolga v višini 931.499 evrov. Čeprav Elektrooptika Atractorju tega denarja ni dolgovala, je Gregor Jeza dopustil izplačilo Elektrooptike Atractorju.

Podlogar in Jeza sta bila že leta 2017 v primeru Elektrooptika na okrožnem sodišču obsojena na zaporne kazni. Zapor za oba je nato potrdilo tudi višje sodišče – Gregorju Jezi je prisodilo tri leta in deset mesecev zapora, Barbari Podlogar šest mesecev manj.

Zagovorniki Barbare Podlogar so zahtevali presojo vrhovnega sodišča. To je ugodilo zahtevi za revizijo sodbe višjega sodišča in presodilo, da obstaja velika verjetnost, da bo sodbo razveljavilo. V takšnem primeru vrhovno sodišče odredi prekinitev prestajanja zaporne kazni. Zato so Barbaro Podlogar po le sedmih dneh prestajanja zaporne kazni oktobra lani izpustili na prostost. Gregorju Jezi je vrhovno sodišče takrat odložilo pričetek prestajanja zaporne kazni.

Za razliko od Podlogar je vrhovno sodišče Jezi zdaj omililo kazen. Namesto treh let in desetih mesecev zaporne kazni bo moral Jeza odslužiti le dobri dve leti vikend zapora. To je bila namreč kazen, določena v priznanju krivde, ki ga je Jeza podpisal s tožilstvom. Okrožno sodišče je to priznanje zavrnilo in Jezo obsodilo ostreje od kazni, za katero se je Jeza dogovoril s tožilstvom. Vrhovno sodišče je zdaj odločilo, da bi moralo sodišče Jezovo priznanje krivde in dogovorjeno sankcijo sprejeti.

Kdaj bosta Podlogar in Jeza kazen dejansko pričela prestajati, še ni znano. Vlada je namreč zaradi epidemije bolezni covid-19 začasno zaustavila napotitve na prestajanje zaporne kazni.

Barbara Podlogar je bila letos zaradi oškodovanja upnikov na leto dni zapora obsojena tudi v primeru Inometal. Ta primer smo lani podrobno opisali pri Pod črto. Tožilstvo Podlogar očita, da je soobtoženemu Zoranu Trifunoviću upnike Inometala pomagala oškodovati za okoli 600.000 evrov. Sodba še ni pravnomočna.