Primer Rok Furlan: sramota slovenskega pravosodja

Ne glede na to, ali je razvpiti poslovnež Rok Furlan kriv očitanih mu davčnih utaj ali nedolžen, postopki proti njemu razkrivajo vse pomanjkljivosti pregona gospodarskega kriminala v Sloveniji.

Rok Furlan. Foto: Finance

Prejšnji teden je v medijih odjeknila vest o obširni policijski preiskavi zaradi suma utaje davkov pri uvozu luksuznih avtomobilov v Slovenijo. Po poročanju portala siol.net je v akciji sodelovalo kar 130 kriminalistov, obiskali pa naj bi 49 lokacij po Sloveniji. Okoli 800.000 evrov davka naj bi utajili tako, da eno izmed podjetij, ki je sodelovalo pri uvozu vozil, ni plačalo davka na dodano vrednost.

Med 13 osumljenci naj bi bil po poročanju različnih medijev tudi Rok Furlan, razvpiti ljubljanski poslovnež, ki je bil med drugim tudi glavni dobavitelj betona za gradnjo Stožic. Odvetnik Furlana je za Finance sicer povedal, da naj bi se Furlan v preiskavi znašel po naključju, saj naj bi se povsem legalno ukvarjal z oddajanjem vozil, eno izmed njegovih vozil pa se je znašlo pri trgovcu z vozili, ki je predmet policijske preiskave.

Zakaj je domnevna vpletenost Roka Furlana v ta primer pomembna? Kot smo že leta 2017 pisali na Pod črto, je policija Furlana v zadnjih 20 letih preganjala vsaj devetkrat. Zadnji primer suma utaje davkov s prejšnjega tedna je torej za Furlana že jubilejni deseti. Čeprav so se prvi postopki proti Furlanu pričeli že konec devetdesetih let, niti en ni dobil sodnega epiloga. Večina je bodisi zastarala bodisi je tožilstvo odstopilo od pregona. Dva postopka še trajata.

Krivde Roka Furlana v vseh omenjenih postopkih ne smemo prejudicirati. Furlan je lahko res serijski kršitelj zakonov, kot ga prikazujejo policijske ovadbe v dozdajšnjih primerih. A ker o niti eni zadevi sodišča (še) niso sprejela sodbe, je Furlan formalnopravno – lahko pa tudi dejansko – nedolžen. Ne glede na to, ali je kriv ali nedolžen, postopki proti Furlanu predstavljajo hudo sramoto za slovensko pravosodje in razkrivajo vse pomanjkljivosti našega kazenskega postopka.

Kaj je podlaga za to ostro trditev? Predpostavimo, da je Rok Furlan dejansko oseba, kot jo orišejo policijske ovadbe – torej serijski kriminalec. Kot rečeno je proti Furlanu v preteklosti teklo vsaj devet policijskih postopkov. Ovadbe v teh postopkih smo leta 2017 od tožilstva pridobili pri Pod črto. Furlana je policija v preteklosti ovadila zaradi suma napada na policista, zavarovalniške goljufije, kraje, oškodovanja upnikov, v dveh primerih pa celo zaradi identičnega kaznivega dejanja kot v zadnjem, desetem primeru – zaradi domnevne utaje davkov pri uvozu luksuznih vozil in zaradi domnevne utaje davkov pri uvozu jaht v Slovenijo.

Sedem postopkov proti Furlanu se je že končalo – bodisi z zastaranjem bodisi z odstopom tožilstva ali sodišča od pregona. Med drugim je zastaral tudi postopek zaradi suma utaje davkov pri uvozu vozil v Slovenijo s konca devetdesetih let. Furlan je bil v tistem primeru osumljen, da je utajil več kot milijon evrov davka.

Dva postopka še trajata. Eden se nanaša na domnevno oškodovanje upnikov pri stečaju enega izmed Furlanovih podjetij. Oškodovanje naj bi se zgodilo med letoma 2012 in 2014, postopek je trenutno šele v fazi sodne preiskave. Drugi postopek pa se nanaša na domnevno utajo več kot 600.000 evrov davka pri uvozu jaht v Slovenijo. Dejanske utaje naj bi se zgodile med letoma 2005 in 2007, primer pa je trenutno – torej več kot deset let pozneje po domnevno storjenih kaznivih dejanjih – v fazi glavne obravnave na koprskem okrožnem sodišču.

Na nedelovanje pravne države opozarjamo s pomočjo bralcev. Podprite Pod črto v letu 2019!

Če je Furlan dejansko kriv, ga slovenskemu pravosodnemu sistemu kljub množici primerov proti njemu do danes ni uspelo obsoditi. S tem mu je dal priložnost, da se, kot kaže, zapleta v vedno nova kriminalna dejanja. Glede na to, da je ena izmed osrednjih nalog pravne države, da kaznuje storilce kaznivih dejanj in jim s tem onemogoči oziroma jih odvrača od storitve novih, je slovenska pravna država tu pogrnila na celi črti.

Kot rečeno, pa Furlanove krivde ne smemo prejudicirati. Čeprav se ne zdi zelo verjetno, je možno, da je Furlan v vseh postopkih proti njemu dejansko nedolžen. Če je Furlan res nedolžen, se je treba vprašati, kako je možno, da je pravosodni sistem takšnega posameznika spravil v kar deset predkazenskih ali kazenskih postopkov in se mora v enem izmed njih trenutno celo zagovarjati na sodišču.

Nedvomno pa zdajšnji in pretekli postopki prodi Furlanu razgaljajo bistvene pomanjkljivosti kazenskega postopka pri nas. Pri Pod črto smo v zadnjih letih pogosto opozarjali, da je slovenski kazenski sistem potreben reform. Postopki trajajo predolgo, tožilstvo in policija se izogibata odgovornosti pri svojem delu ali tega opravljata nestrokovno, zastarel je tudi koncept sodne preiskave, ki lahko postopke podaljša tudi za več let.

A najrazličnejše interesne skupine so do danes preprečile kakršno koli občutno spremembo na bolje. Tožilci se predlaganim spremembam ministrstva za pravosodje, ki bi kazenski postopek naredile bolj učinkovitega, upirajo, svojih predlogov za izboljšanje postopka pa ne ponudijo. Enako je s policijo. Spremembam nasprotuje tudi odvetniška zbornica. Edini, ki si sprememb želijo, so sodniki.

A trenutno vse kaže, da bo nova ministrica za pravosodje podlegla pritisku tožilcev, policije in odvetnikov in še naprej ohranila status quo na področju kazenskih postopkov. To pa pomeni nadaljevanje leta ali desetletja trajajočih postopkov, zastaranje primerov in vedno nova kazniva dejanja prestopnikov, ki so že v kazenskem pregonu. Primer Roka Furlana je le zadnji opomnik zatečenega stanja na področju kazenskega pregona v Sloveniji.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Kazenski postopek #Rok Furlan #tožilstvo

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Nadzor nad delom represivnih organov

Nadzorujemo, ali policija in ostali represivni organu svoje delo opravljajo zakonito in v skladu z etičnimi standardi.

48 prispevkov

Iranska jedrska proliferacija prek NLB: policija zavajala tožilstvo in ministrstvo

Policija ni ustrezno preiskala milijardnega preboja embarga na poslovanje evropskih bank z iranskimi, znanega kot primer Farrokh. Nato pa je …

Tema: Nadzor nad delom represivnih organov
Članek,

Policija: hude napake pri hrambi DNK, zamenjan direktor forenzike

Delo Pod črto šteje: po objavi člankov o nekaznovanem posilstvu so v policijski bazi našli kar 6001 profilov DNK brez …

Tema: Nadzor nad delom represivnih organov
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno