Kako so ena za drugo propadle kazenske ovadbe proti Roku Furlanu

Roka Furlana je policija v preteklosti večkrat ovadila zaradi suma goljufije, ponarejanja listin, davčnih utaj, napadov na policista. Ovadbe so bodisi zastarale bodisi so bile zavržene na nenavaden način.

Rok Furlan - Tyson. Foto: Finance
Rok Furlan – Tyson. Foto: Finance

Ljubljanskemu poslovnežu Roku Furlanu, imenovanemu tudi ljubljanski »kralj betona«, se je v preteklosti uspelo izogniti pregonu v vsaj sedmih kazenskih zadevah, v katerih je bil obtožen davčne utaje, ponarejanja poslovnih listin, goljufije in celo nekakšnega napada na policista. Štiri ovadbe proti njemu so zastarale, v enem primeru tožilstvo ni našlo dovolj dokazov za sum kaznivega dejanja, dve pa sta bili zavrženi na precej nenavaden način. Ovadbe vsebujejo hude očitke proti Furlanu, ki pa zaradi zastaranja ali zavrženja zadev niso dobile sodnega epiloga.

Na podcrto.si smo že pisali o dveh kazenskih ovadbah proti Furlanu. Leta 1999 je policija proti njemu in nekdanjemu zaposlenemu v podjetju Orion, Alešu Alojziju Rusu, vložila kazensko ovadbo zaradi suma goljufije in utaje davkov pri uvozu vozil v Slovenijo. Po ugotovitvah policije sta Furlan in Rus avtomobile uvažala v imenu podjetij, ki niso bila njuna, nato pa prek takšnih podjetij vozila tudi prodajala končnim kupcem v Sloveniji. Lastniki podjetij pa se niso zavedali, da Furlan in Rus njihova podjetja navajata kot uvoznike avtomobilov v Slovenijo. Ta podjetja bi morala plačati davek od prodaje avtomobilov, a ga seveda niso. Na ta način naj bi po ugotovitvah policije Furlan in Rus utajila, upoštevajoč inflacijo, več kot milijon današnjih evrov davka. Ovadba proti Furlanu v tem primeru je leta 2005 zastarala.

Furlan je bil zaradi utaje davkov ponovno ovaden leta 2013. Ovadbo je tožilstvu podala finančna uprava (FURS). Po ugotovitvah inšpektorjev FURS naj bi Furlanovo podjetje Sector Estate utajilo za 860.000 evrov davka na dodano vrednost. Odločba FURS, ki je ugotovila neplačan davek, je že pravnomočna. Marca 2017 je tožilstvo ovadbo zavrglo s pojasnilom, da FURS ni podal dovolj dokazov, da je Furlan želel utajiti davek.

Na tem mestu pa opisujemo še pet primerov, v katerih je bil Furlan ovaden in ki niso doživeli sodnega epiloga.

1.       Domnevni napad na policista

Januarja 1999 je policijska postaja Bežigrad na tožilstvo poslala kazensko ovadbo, v kateri Furlanu očitajo kaznivo dejanje »preprečitve uradnega dejanja uradni osebi«. Furlan je po ovadbi sodeč želel »s silo in grožnjo« policistu preprečiti, da bi mu napisal kazen za napačno parkiranje.

Furlan je po ovadbi sodeč 13. novembra 1999 na kolesarski stezi pred poslopjem WTC na Dunajski cesti v Ljubljani parkiral svoj avtomobil Cheverolet Corvette. To je opazil policist in mu napisal kazen za napačno parkiranje. Takrat je do njega pritekel Furlan, policist pa mu je odredil, da naj vozilo umakne. Furan se je takrat »obrnil in z očitnim namenom neupoštevanja policista odšel proti zgradbi na Dunajski 156. Ko je bil od policista oddaljen 4-5 metrov, je policistu zavpil: ‘Jebi se! Vozila že ne bom umaknil!’« je zapisano v ovadbi. Policist je stopil za Furlanom in ga želel legitimirati. Furlan pa ga je namesto tega ozmerjal z »zelencem«. Policist ga je dohitel, ga prijel z desno roko za levo ramo in ponovno zahteval identifikacijski dokument. Furlan pa je po ovadbi sodeč »z desno roko zamahnil proti policistu ter mu z udarcem roke zbil roko iz njegovega ramena. Zatem se je postavil v borbeni položaj ter policistu rekel: ‘Še enkrat se me dotakni, pa boš videl, kaj bo!’«. Policist je poklical okrepitve, nato pa Furlana še enkrat prijel za ramo in zahteval dokumente. Furlan je na to po kazenski ovadbi sodeč odvrnil: »Jebi se, spelji se zelenec, razbil te bom kot kanto. Boš že videl, s kom imaš opravka!« Obenem je policistu spet zbil roko z ramena in se postavil v borbeni položaj. Policist je nato Furlana s pomočjo »strokovnega prijema« obvladal, vklenil v lisice in ga odpeljal na policijsko postajo.

Okrožno sodišče v Ljubljani je ovadbo maja 2000 zavrglo iz razlogov, ki jih lahko razumemo kot birokratske. Furlana, ki je napad in žaljenje policista v postopku sicer zanikal, je preiskovalna sodnica v zadevi obtožila, da je poskusil policistu preprečiti uradno dejanje, ko je policist »opravljal naloge javne varnosti«. Furlanovi zagovorniki so se na to obtožbo pritožili, tričlanski senat sodnikov ljubljanskega okrožnega sodišča pa jim je ugodil in ustavil postopek proti Furlanu.

Kot so ugotovili sodniki, policist v Furlanovem primeru ni opravljal »nalog javne varnosti,« saj pisanje kazni za parkiranje ne sodi pod opravljanje nalog javne varnosti. Zato bi lahko tožilstvo in preiskovalna sodnica Furlana preganjala le zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, ko ta ne opravlja nalog javne varnosti. Senat sodnikov je preiskovalni sodnici naložil ponovno preiskavo zadeve in kvalifikacijo kaznivega dejanja. A preiskovalna sodnica je vztrajala v prepričanju, da je Furlan policistu preprečil uradno dejanje, ko je policist opravljal naloge javne varnosti. Zaradi nestrinjanja s preiskovalno sodnico je tričlanski pritožbeni senat sodišča preiskavo proti Furlanu ustavil.

2.       Fiktivno posojilo

Policijska uprava Kranj je Roka Furlana marca 2000 ovadila zaradi suma kaznivega dejanja goljufije pri dajanju posojila. Furlan se je po navedbah v kazenski ovadbi v letu 1996 z osebo Franc P. dogovoril, da mu bo uredil posojilo, ki ga je Franc P. potreboval za renovacijo stanovanja. Višine posojila ovadba ne razkriva. Posojilo naj bi Franc P. dobil tako, da bi Furlanu prodal svoj avtomobil za znesek, ki bi v resnici predstavljal posojilo Francu P. Nato pa bi Franc P. z rednimi mesečnimi plačili svoj avto odkupil nazaj, kar bi v resnici pomenilo poplačilo posojila.

Furlan je po ovadbi sodeč sestavil fiktivno pogodbo, po kateri naj bi Franc P. vozilo odkupil po ceni 1.627.500 takratnih tolarjev. Po določilih pogodbe naj bi Franc P. Furlanu že plačal 651.000 tolarjev. V treh letih bi moral tako Franc P. plačati še 976.000 tolarjev.

Po ugotovitvah policije Furlan nato posojila Francu P. ni nikoli izplačal. Je pa terjatev 976.000 tolarjev prodal podjetju Mazda Motor Slovenija, d. o. o (MMS). MMS je Furlanu za terjatev do Franca P. plačal 976.000 tolarjev, v zameno pa bi moral Franc P. obroke za nakup avtomobila plačevati neposredno podjetju MMS. Odvetniki družbe MMS so Franca P. nato terjali za vračilo denarja. Toda, ker Franc P. posojila od Furlana ni nikoli dobil, jim denarja seveda ni vrnil. Furlan je po očitkih iz ovadbe sodeč tako s fiktivnim posojilom Francu P. družbo MMS oškodoval za 976.000 tolarjev.

Okrožna državna tožilka Alenka Erker Skulj je ovadbo proti Furlanu februarja 2001 zavrgla zaradi zastaranja zadeve.

3.       Ponarejanje zavarovalnih polic

Avgusta 2000 je policijska uprava Kranj zaradi zavarovalniških goljufij tožilstvu poslala ovadbo proti Roku Furlanu in še šestim posameznikom.

Kot je razvidno iz ovadbe, je imel leta 1998 Furlan na Dunajski cesti v Ljubljani prodajalno rabljenih vozil. V prodajalni je spoznal Aleša. K., ki je Furlanu povedal, da mu lahko uredi avtomobilsko zavarovanje s 50-odstotno bonifikacijo, čeprav Furlan do te ni upravičen. S Furlanom naj bi se dogovorila, da bo Aleš. K. uredil zavarovanje za mercedes v lasti Furlanovega očeta Igorja Furlana, ki pa ga je uporabljal Rok Furlan.

Aleš. K. naj bi to storil tako, da je ponaredil potrdilo zavarovalnice Tilia. V potrdilo je vpisal podatke o Furlanovem avtomobilu in označil, da je Furlan upravičen do 50-odstotne bonifikacije. Na podlagi tega ponarejenega potrdila je Aleš. K. Furlanu omogočil, da je za zavarovanje avtomobila pri zavarovalnici Slovenica namesto 135.600 takratnih tolarjev plačal le polovico tega zneska. S tem sta Furlan in Aleš K. po mnenju policije Slovenico oškodovala za 67.800 takratnih tolarjev.

Kot je razvidno iz kazenske ovadbe, naj bi Furlan Alešu. K. za to »uslugo« plačal 300 nemških mark.

Tožilka Alenka Erker Skulj je decembra 2001 ovadbo zavrgla. Kot razlog je navedla zastaranje primera.

Preiskovalne zgodbe na Pod črto omogočate bralci z donacijami. Spremljate naše delo? Že z 12 evri letno nam lahko pomagate pisati pomembne zgodbe: podcrto.si/podpri

4.       Ponarejanje listin za pridobitev posojila

Decembra 1997 je policija tožilstvu podala ovadbo proti Roku Furlanu in še trem osebam zaradi suma ponarejanja listin.

Marca ali aprila 1996 naj bi se po ovadbi sodeč Rok Furlan in Aleš K. (ni ista oseba kot v prejšnjem primeru) s Petrom K. dogovorila, da mu bosta izdelala lažne listine za pridobitev posojila za nakup avtomobila. Furlan in Aleš K. naj bi nato šla do podjetja Pan Art, d. o. o., kjer je odgovorna oseba podjetja, Stane K., žigosal lažne listine, ki so izkazovale, da je Peter K. zaposlen v njegovem podjetju. Peter K. v podjetju Pan Art v resnici ni bil nikoli zaposlen. Furlan in Aleš K. sta po ovadbi sodeč nato še ponaredila dokumentacijo NLB banke, da je izkazovala, kot da Peter K. na račun pri NLB dobiva mesečno plačo. Peter K. računa pri NLB v resnici ni imel odprtega.

Po ovadbi sodeč je Peter K. nato dokumentacijo predložil Probanki in pridobil 1,35 milijona tolarjev posojila za nakup avtomobila. Peter K. je po ugotovitvah policije plačal le dva obroka posojila v višini slabih 50.000 tolarjev. Zato je po mnenju policije Peter K. s pomočjo Furlana, Aleša K. in Staneta K. banko oškodoval za 1,25 milijona tolarjev. Kot gre sklepati iz ovadbe, naj bi škodo Probanki nato pokrila Zavarovalnica Maribor, ki je banki izplačala 1,4 milijona tolarjev.

Okrožna državna tožilka Julijana Uhan je ovadbo proti Furlanu, Alešu K., Petru K. in Stanetu K. julija 1999 zavrgla z obrazložitvijo, da je pregon zastaral.

5.       »Začasni« odvzem telefona in prenosnika

Julija 2003 so policisti policijske postaje Ljubljana Bežigrad podali ovadbo proti Furlanu zaradi suma tatvine.

Po kazenski ovadbi sodeč je Furlan 10. marca 2003 okoli 17:45 vstopil v lokal Kongo v ljubljanskih Savljah in se pričel pogovarjati z znancem Robertom B. Čez nekaj časa se je iz pogovora med njima »razvil verbalni spor zaradi nesporazumov glede njunega poslovnega sodelovanja«. Furlan je nato z mize, ob kateri je sedel Robert B., vzel Robertov mobilni telefon, dlančnik in prenosni računalnik ter jih odnesel. Predmeti so bili skupaj vredni okoli 700.000 takratnih tolarjev.

Telefon, dlančnik in prenosni računalnik je Furlan odnesel na sedež svojega podjetja Sector Trade na Verovškovi ulici. Tam so ga po prijavi Roberta B. še isti dan obiskali policisti, mu predmete odvzeli in jih vrnili Robertu B.

Pomočnica okrožne državne tožilke Maša Podlipnik je novembra 2004 ovadbo proti Furlanu zavrgla. V obrazložitvi je zapisala, da je Furlan predmete Robertu B. sicer res vzel, »vendar pa je ob tem rekel oškodovancu, da jih lahko dobi na sedežu njegovega podjetja. Zaradi navedenega ocenjujem, da osumljeni ni imel namena trajne prilastitve tujih premičnih stvari, zato sem kazensko ovadbo zavrgla.«

Furlan ovadb proti njemu ni želel komentirati.

Kot smo pisali konec maja, je Rok Furlan trenutno v osebnem stečaju. Državi dolguje 1,25 milijona evrov davka, ki mu ga je Furs domnevno odmeril zaradi neskladij med prijavljenimi prihodki in njegovo dejansko porabo. Furlanu bo ta davek odpisan leta 2019.

Preberite še: Zakaj pišemo o poslih Roka Furlana

PodCrto_Design_Podpri_Cam#4_Banner_960x360_v2_Strap+#+WebButton

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Rok Furlan

Deli zgodbo 1 komentar

Objavljeno tudi v: Finance



Več iz teme: Kriminal

S pomočjo podatkov policije in reportaž s terena analiziramo kriminal v Sloveniji.

33 prispevkov

Kazenska ovadba: Rok Furlan naj bi upnike oškodoval za milijone evrov

Furlan je med letoma 2012 in 2014 premoženje prenesel s podjetja Sector Beton na druga podjetja. Upniki, ki jim je …

Tema: Kriminal
Članek,

Kako se je Sector Estate Roka Furlana izognil plačilu milijona evrov davka

Po ugotovitvah finančne uprave se je podjetje Sector Estate s fiktivnimi računi izognilo plačilu milijona evrov davka. Podjetje je šlo …

Tema: Kriminal
Članek,

1 komentar

Luka 21. 6. 2017, 19.49

Kaksne so povezave furlana z BSS d.o.o. Druzbo, ki je bila tudi v lasti SCT ter Salonit anhovo. V obdobju gradnje Stozic je bila druzba glavni proizvajalec betona z najzmogljivejso betonarno v Sloveniji, kateri je postavil sct... zadeva je koncala v stecaju, manjsi lastnik druzbe je bil tudi sector beton???

Komentiraj objavo

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje obvezna polja.

Zadnje objavljeno