Pri Pod črto smo se pričeli s temo plastike ukvarjati lansko pomlad.

Takrat smo v sodelovanju z Deutsche Welle in še petimi evropskimi mediji v okviru Evropske mreže za podatkovno novinarstvo (EDJNet) zbrali podatke o zavezah podjetij glede uporabe plastične embalaže.

V projektu smo pregledali dve desetletji obljub podjetij na področju prehranske industrije in pijač, ki imajo svoje sedeže v Evropi. Identificirali smo 98 zavez, ki si jih je zadalo 24 različnih podjetij.

Med temi zavezami je bilo samo 19 zavez takšnih, s katerimi so se podjetja zavezala k zmanjšanju porabe plastike ali povečanju deleža uporabe reciklirane plastike. Več kot polovica zavez je bila dana v zadnjih nekaj letih, s predvideno realizacijo šele do konca leta 2025.

V primerih, ko se je rok za izvedbo zaveze že iztekel, pa rezultati niso bili dobri: kar 68 % zavez ni bilo izpolnjenih ali pa podjetja preprosto nikoli več niso poročala o njih. Ko podjetja zastavljenih zavez niso izpolnila, so jih potiho umaknila ali pa spremenila predhodno zastavljeni cilj. Zaveze, ki si jih podjetja zastavljajo sama, se do tega trenutka torej niso izkazale za posebej uspešne.

Pri Pod črto smo se zato odločili, da se pri svojem delu preiskave o problemu plastike v Sloveniji ne bomo osredotočili na zaveze posamičnih podjetij, ampak na sistemske probleme ravnanja s plastiko v Sloveniji. Najprej na vprašanje, kaj se zgodi s plastično embalažo, ko jo po uporabi zavržemo.

Proizvodnja plastike na svetovni ravni vsako leto še vedno strmo narašča. Vsa novoproizvedena plastika pa se nalaga na podlago že obstoječih 8,3 milijarde ton plastike, proizvedene do 2017. Od tega je 6,3 milijarde ton plastičnih odpadkov.

V seriji člankov in podkastov, ki jih bomo objavili v prihodnjih tednih, se osredotočamo na plastično embalažo. Po podatkih OECD namreč največji delež proizvedene in odpadne plastike predstavlja plastična embalaža, ki ima najkrajšo življenjsko dobo, saj jo večinoma zavržemo že po eni uporabi.

Da pa tema ne bi bila le abstraktna, smo med zbiranjem podatkov preverili tudi lasten »plastični odtis«. Članice in člani ekipe Pod črto, skupno pet gospodinjstev z desetimi človeškimi in sedmimi živalskimi člani, smo novembra 2022 tako štirinajst dni zbirali vso svojo plastično embalažo.

Prisluhite epizodi podkasta, v kateri se pridružite ekipi Pod črto na terenski akciji preverjanja lastnega »plastičnega odstisa«.

To je skupna količina zbrane embalaže, zložena v kvadrat s stranicama 3,6 krat 3,7 metra.

Če bi vso odpadno plastično embalažo zbirali celo leto, bi z njo pokrili površino v izmeri 346 kvadratnih metrov (modra pika v desnem delu je človek s ptičje perspektive, za primerjavo).

Zbrano plastiko smo potem seveda pobrali in odpeljali na odpad.

In prav tam se začenja prvi članek v seriji naših člankov in podkastov o problemih s plastiko, ki ga bomo objavili jutri.

V njem ugotavljamo, zakaj se v Sloveniji zadnja leta nabirajo kupi neprevzete plastične embalaže, koliko so nas davkoplačevalce stali interventni odvozi te embalaže in kaj se je z odvzeto embalažo zgodilo. Prav tako pa analiziramo, kaj je narobe s sistemsko ureditvijo ravnanja z odpadno embalažo, da je do tega sploh prišlo.

Vendar neprevzemanje odpadne embalaže ni edini sistemski problem.

Sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji je netransparenten in ni vzpostavljen tako, da bi proizvajalce spodbujal k bolj trajnostnim proizvodom. O tem pišemo v drugem članku.

Objave v temi Problemi s plastiko:

• Problemi s plastiko (1.del): 16,5 milijona davkoplačevalskega denarja za odstranjevanje neprevzete embalaže
• Problemi s plastiko (2. del): Zakon v ustavni presoji, medtem tvegamo kazen Evropske komisije
• Epizoda 38: Kakšen je naš plastični odtis? (1. del)
• Epizoda 39: Zakaj imamo v Sloveniji težave s kupi neprevzete odpadne embalaže? (2. del)

Sodelujoči pri projektu Problemi s plastiko:

Vodja preiskave in urednica: Taja Topolovec

Novinarki: Neja Berger (članki in podkasti), Hana Radilovič (podkasti)

Pridobivanje podatkov in podatkovne analize: Neja Berger

Preverjanje podatkov: Nina Hlebec, Hana Radilovič, Taja Topolovec

Lektura: Ana Bogataj

Infografike, fotografije in oblikovanje: Metod Blejec

Snemanje in montaža videa: Una Rebić

Snemanje iz zraka in fotografije: Neja Berger

Montaža podkastov: Lucijan Prelog

Zvočna obdelava podkastov: Milan Fras

Izvršna producentka podkasta: Taja Topolovec

Koordinacija partnerstva z EDJnet: Ana Gabrovec

Preiskava Problemi s plastiko je nastala v okviru mednarodnega projekta Evropske mreže za podatkovno novinarstvo (EDJNet), ki ga med aprilom 2021 in marcem 2023 projektno sofinancira Evropska komisija.