Slovenija je bila med letoma 2007 in 2013 deležna zajetnega kosa evropske pogače. Ministrstva so podjetjem, občinam, univerzam, bolnišnicam, ostalim državnim organom, nevladnim organizacijam in še komu podelila skupno za 4,1 milijarde evrov evropskih sredstev za financiranje evropskih projektov. Projekti segajo od energetske prenove stavb, gradnje hitrih internetnih omrežij, razvoja novih, konkurenčnih izdelkov podjetij pa vse do finančnih pomoči pri zaposlovanju težje zaposljivih in iskalcev prve zaposlitve in subvencij za mlade znanstvenike.

Tako kot povsod, kjer so v igri proračunska sredstva, vsi dobitniki evropskih sredstev teh niso porabili v skladu s zakonom in pravili. A te nepravilnosti pogosto ostanejo skrite: podjetja, državni organi in ostali prejemniki sredstev jih seveda ne obešajo na veliki zvon.

Razkrivanje nepravilne porabe ali celo zlorab javnih sredstev, kamor spadajo tudi evropska, je nedvomno v interesu javnosti. Evropska sredstva niso nekakšno darilo iz Bruslja, temveč v veliki meri predstavljajo vračanje našega davkoplačevalskega denarja, ki ga Slovenija vplača v evropski proračun. V letu 2013 (zadnji zaključni račun slovenskega proračuna, ki je na voljo) je Slovenija počrpala dobrih 626 milijonov evropskih sredstev za razvoj in še za 270 milijonov kmetijskih subvencij. V evropski proračun pa je to leto vplačala 425 milijonov evrov. Zloraba evropskih sredstev tako pomeni tudi zlorabo denarja vseh davkoplačevalcev.

Toda: kako ugotoviti, kdo je nepravilno porabil evropska sredstva? V preteklosti smo pri podcrto.si že poročali o nekaterih ugotovitvah (1, 2, 3, 4, 5) urada za nadzor proračuna, ki med drugim izvaja revizijo porabe evropskih sredstev, in o ugotovitvah evropskih revizorjev. A to je le del nepravilnosti, ki so jih sankcionirale uradne inštitucije.

Zato smo se letos odločili za drugačen pristop. Od ministrstva za finance smo junija letos z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja pridobili celotno knjigo dolžnikov evropskih sredstev. V knjigi so navedeni vsi prejemniki sredstev, ki morajo del že dobljenih sredstev vrniti državi. Hiter izračun pokaže, da je država med letoma 2007 in 2013 od prejemnikov zahtevala vračilo skupno skoraj 100 milijonov evrov evropskih sredstev.

A vsako vračilo še ne pomeni nepravilne porabe. V knjigi dolžnikov so na primer navedena tudi tista vračila, ki se nanašajo na neporabljena sredstva. Na primer, zavod za zaposlovanje je moral med letoma 2007 in 2013 po naših izračunih državi vrniti vsaj 5,8 milijona evrov. A razlog niso bile nepravilnosti na zavodu, temveč vrnjene subvencije za samozaposlitev (odprtje s. p.-ja), za zaposlitev težje zaposljivih oseb in iskalcev prve zaposlitve. Nekateri dobitniki teh subvencij so namreč pristali v stečaju oziroma zaprli podjetje ali s. p., zato so morali subvencije vrniti. Tudi takšna vračila so zabeležena v knjigi dolžnikov, a seveda niso sporna.

Nekateri prejemniki pa so morali ali morajo sredstva vrniti zaradi dejanskih nepravilnosti pri njihovi porabi. Nepravilnosti segajo vse od neupravičenega sklepanja aneksov k pogodbam o gradnji v višini več sto tisoč ali celo več milijonov evrov do namenskega drobljenja javnih naročil zato, da prejemniku sredstev ne bi bilo treba izvesti konkurenčnih postopkov za oddajo poslov in z evropskim denarjem financiranih, a neizvedenih delov projektov.

Te rabote so bile do danes večinoma skrite javnosti. In to želimo pri podcrto.si spremeniti.

S pomočjo pojasnil ministrstev, ki delijo evropska sredstva, smo identificirali okoli 30 spornih primerov porabe. V preteklih mesecih smo od teh ministrstev intenzivno pridobivali dokumentacijo o sporni porabi evropskih sredstev za tiste prejemnike, ki morajo vrniti več kot 100.000 evrov že dobljenih sredstev. Del dokumentacije še pridobivamo.

Na podlagi dobljene dokumentacije bomo analizirali vsak primer posebej in nato v naših prispevkih razložili, kakšne nepravilnosti pri porabi evropskih sredstev so zakrivili naši župani, direktorji, predstojniki državnih inštitucij in ostali. Preučili bomo tudi, kolikšna je višina oškodovanja davkoplačevalskega denarja, koliko sredstev morajo vrniti in ali so bili odgovorni za nepravilnosti na kakršen koli način sankcionirani. Prav prevzemanje odgovornosti za nepravilnosti pri takšnih zgodbah vseskozi najbolj pogrešamo.

Vse nepravilnosti bomo zbirno spremljali tudi na spodnjem zemljevidu, ki bo na voljo v vsakem članku. Na zemljevid so že dodani primeri, ki smo jih obravnavali do zdaj. Sproti pa ga bomo dopolnjevali tudi z novimi primeri.

Z objavami teh primerov pričnemo že prihodnji teden.

Za podrobnosti o posameznem primeru kliknite na oznako na zemljevidu.