Nepravilnosti, zaradi katerih bolnišnica Murska Sobota vrača 2,1 milijona evropskih sredstev

Z nepravilnostmi pri 4,8 milijona vredni energetski sanaciji bolnišnice so se ukvarjali protikorupcijska komisija, policija, urad za nadzor proračuna ... A zanje ni odgovarjal nihče.

Branje tega prispevka vam bo vzelo približno 11 minut

BolnicaMS4
Splošna bolnišnica Murska Sobota. Foto: SB Murska Sobota

Poleti 2010 se je murskosoboški bolnišnici obetala precejšnja investicija. Država jim je namreč v okviru programa energetske sanacije javnih stavb obljubila za dobrega 4,8 milijona evrov nepovratnih sredstev iz evropskega in slovenskega proračuna.

Od sanacije bi imeli koristi vsi. Bolnišnica, ki bi prihranila pri stroških za ogrevanje in bi lahko s prodajo presežne električne energije celo zaslužila. Okolje, ker bi s sanacijo zmanjšali emisije toplogrednih plinov v ozračje. Resda bolj kot ne za simbolične vrednosti, pa vendarle – nekje je treba začeti. Pacienti, ker bi lahko privarčevana sredstva za ogrevanje bolnišnica porabila za na primer nove aparature.

A stvari so se zapletle.

Javno je že dalj časa znano, da mora zaradi napak pri javnem naročanju bolnišnica vračati dobra dva milijona evrov evropskih sredstev. Podrobnejši pregled dokumentov računskega sodišča, urada za nadzor proračuna in protikorupcijske komisije pa kaže na zelo slabo voden projekt z napakami na praktično vsakem koraku njegove izvedbe.

Dve podjetji sta bili kazensko ovadeni zaradi suma zlorabe položaja, a policija nato ni nadaljevala pregona. Izvajalca energetske sanacije je bolnišnica izbrala v nasprotju z zakonom o javnem naročanju. Obenem pa mu z naknadnimi aneksi k pogodbi mimo javnega naročila plačala še 270.000 evrov. Uslužbenci bolnišnice so potrjevali lažne račune za stroje, ki niso bili vgrajeni. Zatajili so tudi vsi nadzorni organi, ki niso opazili nepravilnosti. Za napake ni po naših ugotovitvah odgovarjal nihče.

Neučinkovito načrtovanje porabe sredstev

Težave z energetsko sanacijo javnih stavb se niso začele z ugotovitvami v primeru SB Murska Sobota. Računsko sodišče je namreč v reviziji o učinkovitosti energetske sanacije javnih stavb ugotovilo več pomanjkljivosti pri razdeljevanju evropskih sredstev, ki jih je prejela tudi SB Murska Sobota.

Računsko sodišče je vladi in ministrstvom za zdravje, okolje in prostor ter gospodarstvo izreklo dva pomembnejša očitka. Prvi je bil zelo počasna izvedba projektov energetske sanacije javnih stavb. Za energetsko sanacijo je imela Slovenija v obdobju 2007 – 2013 na voljo 95,6 milijona evropskih sredstev. Čeprav bi se lahko prvi projekti začeli že leta 2007, so bili pripravljeni šele leta 2010. To kaže na zelo lagoden tempo odgovornih na ministrstvih – še posebej, ker je takratna vlada energetsko sanacijo uvrstila med tako imenovane protikrizne ukrepe države.

Drug očitek računskega sodišča pa je neprimeren izbor stavb v državni lasti za energetsko sanacijo. Evropska sredstva so financirala celostno sanacijo stavb – od izboljšanja izolacije do učinkovitejše rabe energije in vključevanja obnovljivih virov energije za delovanje stavb. A glavni kriterij takratnega ministrstva za okolje in prostor za izbiro skupin javnih stavb za energetsko sanacijo je bil čas obratovanja stavbe.

Ta kriterij pa je po ugotovitvah revizorjev neprimeren. Sanacija stalno »odprtih« javnih zgradb (npr. bolnišnic) namreč še ne pomeni najvišjih učinkov sanacije. Višji učinek bi namreč lahko dosegli s sanacijo stavb, ki so energetsko zelo potratne, četudi te niso odprte 24 ur na dan. Vendar, kot so poudarili na računskem sodišču, ministrstva sploh nimajo podatkov o energetski učinkovitosti stavb v njihovi lasti.

Na podlagi kriterija obratovalnega časa je nato ministrstvo za zdravje za energetsko sanacijo izbralo 19 bolnišnic. Skupno jim je za to namenilo dobrih 50 milijonov evrov evropskih sredstev. Med njimi je bila s 4,8 milijona evrov tudi SB Murska Sobota.

Projektanti dali posel samim sebi

Zapletlo se je že pri izdelavi javnega razpisa za pripravo projektne dokumentacije energetske sanacije bolnišnice in nato še pri javnem razpisu za izvedbo sanacije.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je namreč marca 2012 dobila prijavo suma korupcije pri oddaji javnega naročila za energetsko sanacijo SB Murska Sobota. Kot je razvidno iz ugotovitev KPK, ki smo jih pridobili z zahtevo po informaciji javnega značaja, je prijavitelj bolnišnici zaradi vgradnje cenejše opreme od načrtovane očital oškodovanje javnih sredstev v višini 250.000 evrov. Bolnišnica je namreč domnevno vgradila cenejše generatorje od načrtovanih.

Ti generatorji omogočajo tako imenovano kogeneracijo – sočasno pretvarjanje zemeljskega plina v električno in toplotno energijo. Enostavneje rečeno, bolnišnica bi energijo plina dodatno izkoristila tudi za proizvodnjo elektrike in ne le za ogrevanje. Še več, s prodajo odvečne s kogeneracijo proizvedene električne energije nazaj v omrežje bi lahko bolnišnica celo zaslužila.

SB Murska Sobota je razpis za naročilo projektantskih del za energetsko sanacijo objavila julija 2010. Naročena projektantska dela bi nato predstavljala osnovo za dejansko sanacijo bolnišnice. Novembra 2010 je izmed petih prijaviteljev izbrala podjetje Biro Petkovski.

Biro Petkovski je nato v pripravljeni projektni dokumentaciji predvidel vgradnjo strojev za kogeneracijo znamke »Turbec (ali adekvatno)«, piše v poročilu KPK. V času izdelave projektne dokumentacije s tem predlogom, natančneje 16. 2. 2011, pa je vodja inženiringa v podjetju Biroja Petkovski ustanovil družbo Ecovent, d.o.o. Ta družba je nato pridobila zastopstvo za prodajo kogeneratorjev  Turbec – torej prav tistih, ki jih priporoča projektna dokumentacija Biroja Petkovski.

Po ugotovitvah KPK je imela družba Ecovent v letu 2011 minimalni vložek začetnega kapitala (7500 evrov) in le 0,25 zaposlenega uslužbenca.

Iz teh podatkov gre sklepati, da je bila družba Ecovent ustanovljena izključno za prodajo kogeneratorjev Turbec. Temu pritrjuje tudi odgovor Zorana Petkovskega, direktorja Biroja Pektovski, o okoliščinah ustanovitve Ecoventa. »Glede na to, da se je v Sloveniji delalo več projektov energetske sanacije, se je kolega odločil, da da odpoved in prevzame predstavništvo podjetja Turbec.« Podjetje Ecovent je ustanovil Rajko Malalan, ki je v Biroju Petkovski pred tem delal na področju izvedbe in inženiringa.

Od poslovanja podjetja Ecovent je imel korist tudi sin Zorana Petkovskega, Marko Petkovski. Od 20. maja 2012 je namreč 49-odstotni lastnik podjetja Ecovent. »Podjetje Ecovent ima poleg predstavništva Turbec tudi predstavništva za druga podjetja, med katerimi je tudi HSE iz Nemčije, ki se ukvarja z uplinjanjem lesa in proizvodnjo električne in toplotne energije. S predstavniki HSE je bilo dogovorjeno, da sin pri njih dela diplomo na področju uplinjanja. Njihov pogoj je bil, da je po končanem študiju njihov predstavnik za Slovenijo. Zaradi tega je stopil v lastništvo [podjetja Ecovent]. Po vstopu sina v lastništvo nismo več projektirali opreme Turbec, oziroma opreme podjetij, ki jih Ecovent zastopa,« nenavadno prepletanje Ecoventa in Biroja Petkovski pojasnjuje Zoran Petkovski. Ecovent je leta 2012 z enim zaposlenim ustvaril za dobrih 630.000 evrov prometa iz poslovanja.

Izvajalec del sledil željam Biroja Petkovski

Podjetje Blisk d.d., ki je nato dobilo posel za izvedbo energetske sanacije bolnišnice na podlagi projektne dokumentacije Biroja Petkovski, je v prijavi na javni razpis za sanacijo predlagalo vgradnjo petih kogeneratorjev znamke Turbec. Takšna praksa je po mnenju KPK nedopustna, saj bi moral izbran izvajalec (v tem primeru Biro Petkovski) naročniku (SB Murska Sobota) vnaprej razkriti morebitne zasebne interese pri poslu. V tem primeru bi moral razkriti, da njegovi zaposleni imajo oziroma nameravajo pridobiti zastopstvo za kogeneratorje Turbec.

V bolnišnici se po mnenju protikorupcijske komisije niso zavedali, da sta Biro Petkovski in Ecovent lastniško povezana. Je pa lani SB Murska Sobota zaradi suma zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti družbi Biro Petkovski in Ecovent kazensko ovadila, so nam sporočili z ministrstva za zdravje. A policija znakov kaznivega dejanja ni ugotovila. Kot so nam sporočili s policijske uprave Murska Sobota na tožilstvo v tem primeru niso vložili kazenske ovadbe.

Vendar se nepravilnosti tu ne končajo. Po izbiri izvajalca za energetsko sanacijo, torej podjetja Blisk, je Biro Petkovski predlagal spremembo kogeneratorjev: namesto dražjih strojev Turbec z vgrajenimi kompresorji je predlagal vgradnjo cenejših strojev brez kompresorjev. Učinek kompresorjev pa bi nadomestili z zvišanjem pritiska plina v ceveh z enega na šest barov. Za dosego tega so bila potrebna dodatna inštalacijska dela na plinski napeljavi.

Podjetje Blisk je nato od Ecoventa res naročilo cenejše turbine. Vendar je bolnišnici zaračunalo vgradnjo dražjih. Razlika v ceni je bila po ugotovitvah KPK okoli 20.000 evrov. Sicer je Blisk omenjenih 20.000 evrov poračunal z dodatnimi deli na plinski inštalaciji, zato SB Murska Sobota ni bila finančno oškodovana. Protikorupcijsko komisijo pa je zbodlo v oči dejstvo, da so tako nadzornika s podjetja Štraf d.o.o., ki ju je najela bolnišnica za opravljanje nadzora nad investicijo, kot tudi uslužbenec bolnišnice v zahtevkih za izplačilo evropskih sredstev potrdili, da je podjetje Blisk vgradilo dražje stroje. Čeprav so se zavedali, da temu v resnici ni tako. Zato je KPK celotno investicijo označila kot netransparentno.

»Celice v Excel tabeli so bile zaklenjene«

Na SB Murska Sobota smo se obrnili z vprašanjem, zakaj je njihov uslužbenec zavestno potrdil dela, za katera je vedel, da niso bila izvedena. Uprava bolnišnice nam je posredovala absurden izgovor: »Celice v excel tabeli, ki so bile osnova za izstavitev  začasnih situacij, so bile zaklenjene in jih ni bilo možno popravljati.« Torej: ker uslužbenec ni mogel popraviti vsebine celic tako, da bi izražale resnično stanje, je potrdil neresnične podatke.

Čeprav bolnišnica po ugotovitvah ni bila finančno oškodovana, je način izvedbe projekta vseeno razlog za zaskrbljenost. Kot v svojem poročilu poudarja KPK: »Takšno domačijsko poslovanje in delovanje je na področju javnega naročanja po oceni komisije nesprejemljivo, in sicer tako v primeru lastnih (domačih) kot tudi evropskih sredstev, hkrati pa pomeni ravnanje v nasprotju s pričakovano integriteto. Dodatno komisija opozarja, da netransparetnost  med drugim ustvarja tveganja za korupcijo.«

Še posebej skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da nepravilnosti pri vgradnji kompresorjev ni ugotovil niti eden izmed organov, ki nadzirajo pravilnost porabe evropskih sredstev. »Komisija posebej izpostavlja, da so nadzor nad investicijo vršili tudi trije državni organi, in sicer ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvo za zdravje ter urad za nadzor proračuna. Pri tem je zaskrbljujoče, da nobeden izmed nadzornih organov ni odkril, da so bili vgrajeni cenejši, zaračunani pa dražji stroji,« je v poročilu zapisala KPK.

Ministrstvo za zdravje je komisiji sicer pojasnilo, da opravlja samo nadzor nad prejetimi dokumenti o investiciji in ne izvaja nadzora na terenu. Na uradu za nadzor proračuna so nam priznali, da njihov inšpektor ob pregledu kogeneratorjev ni opazil razlike med zaračunanimi in dejansko vgrajenimi, saj so bili vgrajeni vizualno enaki zaračunanim.

Najbolj nenavaden pa je odgovor ministrstva za gospodarstvo protikorupcijski komisiji. »Dejansko stanje na terenu ni enako knjigovodskim listinam, vendar je to običajno pri investicijah,« so zapisali v odgovoru. KPK se s to obrazložitvijo nikakor ne more strinjati, saj je, kot pravijo, bistveno, da so spremembe jasno opisane in predvsem da so pojasnjeni razlogi zanje.

Omejevanje konkurence bolnišnico stalo 2,1 milijona evrov

Ker KPK v svojem poročilu ni ugotovila znakov korupcije in ker policija ni vložila ovadbe proti Biroju Petkovski in Ecoventu, so jo v tem primeru vsi »sodelujoči« dobro odnesli.

Tega pa ne moremo trditi za še eno nepravilnost pri projektu, ki jo je odkril urad za nadzor poračuna. Po njegovih ugotovitvah je SB Murska Sobota podjetju Blisk montaža 2,1 milijona vreden posel energetske sanacije oddala z napačno izvedenim javnim naročilom. Zato mora zdaj bolnišnica to vsoto po obrokih vračati.

Kako je prišlo do te zelo visoke kazni? Kot smo omenili, je SB Murska Sobota javno naročilo za dejansko sanacijo bolnišnice v vrednosti 2,4 milijona oddalo podjetju Blisk montaža. Toda – v javni objavi naročila je bolnišnica predvidela dela v okvirni vrednosti 3,7 milijona evrov. Blisk montaža je oddal ponudbeno ceno za izvedbo del v višini 3,4 milijona evrov. Vendar pa je nato SB Murska Sobota z Blisk montažo podpisala pogodbo za zmanjšan obseg del v znižani vrednosti 2,4 milijona evrov. To pa je bistvena kršitev postopka javnega naročanja.

Zakaj je to bistveno? Na razpis z višjo vrednostjo so se prijavila štiri podjetja, je razvidno iz dokumentacije. Blisk montaža je s 3,4 milijona evrov ponudila najnižjo ceno, zato je bila izbrana za izvedbo del, ki pa so na koncu znašala le 2,4 milijona evrov. Vendar bi lahko ob točni, torej zmanjšani opredelitvi inštalacijskih in strojnih del, katero izmed ostalih treh prijaviteljev ponudilo ugodnejšo ceno. S spreminjanjem obsega del je bila torej ostalim prijaviteljem odvzeta možnost, da na razpisu konkurirajo v poštenih pogojih – torej za dejansko izvedbo del in ne netočno, napihnjen0. Zato je takšno naknadno spreminjanje obsega del zakonsko prepovedano.

A to še ni konec zgodbe. Po podpisu 2,4 milijona vredne pogodbe je SB Murska Sobota s podjetjem Blisk montažo sklenila dva aneksa, s katerima je spet povečala obseg del – in s tem seveda tudi njihovo ceno, piše v revizijskem poročilu urada za nadzor proračuna, ki smo ga dobili z zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja. Z aneksoma je bolnišnica Blisk montaži izplačala dodatnih 271.000 evrov. Če povzamemo: najprej je SB Murska Sobota Blisk montaži nezakonito oddala nižje naročilo, nato pa njegovo vsoto z aneksi spet povišala. Tudi ta dva aneksa je bolnišnica s podjetjem sklenila nezakonito, saj bi morala konkuriranje za izvedbo teh dodatnih del z novim javnim razpisom omogočiti vsem zainteresiranim podjetjem.

SB Murska Sobota zaradi vseh ugotovljenih nepravilnosti pri javnem naročanju zdaj 2,14 milijona evrov evropskih sredstev vrača obročno.

Za napake ni odgovarjal nihče

Ob vseh ugotovljenih nepravilnostih v primeru energetske sanacije SB Murska Sobota se postavlja vprašanje, ali je kdo za izgubljene milijone odgovarjal oziroma bil sankcioniran. Prevzemanje odgovornosti za nepravilnosti in s tem tudi sankcij je namreč eden izmed temeljnih principov, ki preprečujejo nadaljnje kršitve.

Najbolj očitna je krivda bolnišnice za slabo izvedeno javno naročilo, zaradi katerega je bolnišnica zdaj ob dobrega dva milijona evrov evropskih sredstev. Je kdo v bolnišnici za to odgovarjal? »Odgovornost za te nepravilnosti smo ugotavljali. Odgovorno osebo, ki je vodila postopek javnega razpisa, smo prerazporedili na drugo delovno mesto,« se glasi pisni odgovor bolnišnice na naša vprašanja o iskanju odgovornih, pod katerim se nahaja le podpis »Uprava.«

Bolnišnico smo povprašali tudi, ali so sprejeli kakršne koli konkretne ukrepe, da se podobni primeri ne bi več dogajali. »Konkretnih ukrepov nismo sprejeli. Dosledno se udeležujemo vseh seminarjev na temo javnih razpisov.  S strokovnim znanjem zaposlenih zagotavljamo, da se te napake ne bodo  ponovile,« se je glasil odgovor »Uprave«. Ljudi, ki so v bolnišnici potrjevali lažno dokumentacijo o vgradnji kompresorjev, pa niso sankcionirali.

Ker vodstvo bolnišnice ni sankcionirali odgovornih, smo se z našimi vprašanji obrnili še na svet SB Murska Sobota. Člani sveta namreč nadzorujejo delo vodstva bolnišnice. Predsednik Sveta Alojz Behek nam je v telefonskem pogovoru povedal, da so ugotovitve o napačno izvedem javnem naročilu in ugotovitve KPK na sejah svetniki obravnavali dvakrat. Po mnenju svetnikov v tem primeru ni šlo za velike nepravilnosti. Investicija je dala svoje rezultate, posledice za bolnišnico pa so hude in nesorazmerne glede na napake, meni Behek. Za spremembe pri vgradnji kompresorjev pa so po Behkovih trditvah vedeli tudi uradniki ministrstva za zdravje, ki so  tako zavestno potrdili lažno dokumentacijo. Zato tudi svet SB Murska Sobota ni videl razlogov za dodatno kaznovanje odgovornih v bolnišnici.

KPK je v svojih ugotovitvah v primeru SB Murska Sobota ministrstvu za zdravje, za finance ter za gospodarski razvoj in tehnologijo predlagala tudi preučitev možnosti za sprejem ustreznih ukrepov, ki bodo od prijaviteljev na javne razpise zahtevali razkritje zasebnih interesov teh prijaviteljev. S tem bi preprečili primere, ko projektno dokumentacijo pripravi podjetje, ki nato tudi dobavi stroje ali druga sredstva, ki jih ta dokumentacija predvideva.

Na vprašanje, ali so predlogu KPK sledili, so z ministrstva za zdravje odgovorili, da niso pristojni za določanje ukrepov s področja javnega naročanja. »Je pa ministrstvo za finance z novelo zakona o javnem naročanju decembra 2012 delno saniralo razkritje zasebnih interesov bodočih izvajalcev z uvedbo novega določila, da morajo osebe, ki sodelujejo pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov ali sodelujejo v katerikoli fazi postopka javnega naročila, pred sprejetjem odločitve pisno obvestiti predstojnika o posredni oziroma neposredni povezavi z izbranim ponudnikom. Res pa je, da se zasebni interesi lahko pokažejo tudi tekom izvajanja pogodb. V tem primeru pa mora ukrepati naročnik sam in postopati podobno kot je v tem primeru SB Murska Sobota, ki je kazensko ovadila dva izvajalca,« so zapisali na ministrstvu za zdravje.

A kot rečeno kazenska ovadba v primeru SB Murska Sobota ni imela učinka, saj policija ni nadaljevala pregona.

Zaradi napak do ponovnih zamrznitev evropskih sredstev?

Kakšen je nauk zgodbe Splošne bolnišnice Murska Sobota? Njena analiza razkriva hude pomanjkljivosti sistema javnega naročanja in nadzora nad porabo sredstev EU. Prav zaradi sistemskih pomanjkljivosti pri javnem naročanju nam je evropska komisija tako lani kot letos zamrznila črpanje več sto milijonov evropskih sredstev. Lani zaradi goljufij, ki bi jih morala odkriti ministrstva, ki so nadzorovala porabo sredstev. Letos pa zaradi takšnih napak pri javnem naročanju, kot so jih pristojni ugotovili v primeru SB Murska Sobota.

Pa bomo nadzor nad porabo sredstev lahko izboljšali? Kot je prikazala analiza primera SB Murska Sobota, odgovorni za svoje napake praktično ne čutijo posledic, zato lahko v izboljšanje upravičeno dvomimo. Tako ob naslednjih zamrznitvah črpanja evropskih sredstev ne smemo biti presenečeni.

Porocilo KPK

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Evropska sredstva

Nadzorujemo pravilnost in smotrnost porabe milijonov evrov, ki jih Slovenija dobiva iz evropskega proračuna.

28 prispevkov

Od petih dolenjskih občin terjajo vračilo 828.000 evrov evropskih sredstev

Nadzor nad pravilno porabo evropskih sredstev se je močno izboljšal. Kljub temu še prihaja do posameznih nepravilnosti.

Tema: Evropska sredstva
Članek,

Poročilo revizorjev: nadzor državnih organov nad porabo sredstev EU se izboljšuje

V zadnjih letih je evropska komisija Sloveniji zaradi goljufij in diskriminatornih naročil dvakrat zamrznila črpanje sredstev EU. Lanska revizija porabe …

Tema: Evropska sredstva
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno