Pri Pod črto smo bili maja in junija v polnem pogonu.

Objavili smo nov članek o volilni neudeležbi, ki je ena od tem, ki smo jih s serijo podkastov odprli že lansko leto.

Novi članek je del mednarodne preiskave The non-voter time bomb, v kateri smo sodelovali v okviru Evropske mreže za podatkovno novinarstvo (EDJnet).

Epilog je dobila tudi tožba, ki smo jo pri Pod črto vložili proti ministrstvu za kulturo leta 2021 zaradi zavrnitve so-financiranja prijavljenega projekta.

Projekt smo takrat kljub temu uspeli izvesti v celoti, ker ste nam bralke in bralci namenili dodatno podporo v obliki donacij – hvala!

Udeležili smo se tudi celodnevne konference za nevladnike in ob prihajajoči 10. obletnici našega delovanja gostovali v medijih.

Prav tako pa smo delali na novih preiskavah za letošnjo jesen in novem produktu, ki ga bomo uradno objavili konec avgusta – Pod črto HUBu.

Preden pogledamo, kaj vse smo z vašo pomočjo naredili maja in junija, se še posebej zahvaljujemo podjetju Docentric, d.o.o., ki se je z majem pridružilo naši skupnosti podjetij, ki podpirajo delovanje Pod črto z donacijo. Najlepša hvala in dobrodošli med nami! 

Lepo se zahvaljujemo tudi vsem bralcem in bralkam, ki spremljate naše vsebine in podpirate naše delovanje – že deseto leto!

Vse podatke o prejetih donacijah, naših donatorjih in projektih najdete na strani Projekt podpirate.

Hvala vsem, da ste z nami že ves ta čas! Brez vaše podpore naše delo ne bi bilo mogoče.

Volilna neudeležba v EU: vpliv sistemskih dejavnikov na participacijo volivcev

Že lani smo na Pod črto odprli temo o volilni neudeležbi.

Ob dveh podkastih in animaciji, ki smo jih že objavili, smo junija – tik pred letošnjimi evropskimi volitvami – objavili še prvi članek o volilni neudeležbi.

Članek je nastal na podlagi našega sodelovanja pri mednarodni preiskavi The Non-voter time bomb v okviru Evropske mreže za podatkovno novinarstvo (EDJNet), v kateri smo skupaj s sedemnajstimi evropskimi mediji sodelovali pri Pod črto.

Po objavi mednarodne preiskave, pri kateri smo sodelovali, smo na Pod črto naredili še lastno analizo podatkov o volilni neudeležbi in ugotovitve objavili v članku:

• Evropske volitve: Slovenija v samem vrhu po neudeležbi

Na podlagi mednarodne preiskave smo torej analizirali, zakaj skoraj vsak drugi Evropejec ne voli na evropskih volitvah, saj se Slovenija uvršča med prvih šest držav, v katerih je bila povprečna udeležba na evropskih volitvah v letih 2009, 2014 in 2019, najnižja.

V Sloveniji smo ob letošnjih volitvah v Evropski parlament na posvetovalnem referendumu glasovali tudi o uvedbi preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah.

Predlog za uvedbo preferenčnega glasu je bil nato večinsko podprt na junijskem posvetovalnem referendumu.

Slovenske parlamentarne stranke so se po poročanju RTV Slovenija v začetku julija sestale na vrhu, na katerem so med drugim razpravljale o uvedbi preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah v Sloveniji. A razpravi o njegovi uvedbi bomo verjetno lahko sledili še nekaj časa. 

Preferenčni glas je sicer samo eden od načinov, kako skušajo države zvišati udeležbo na volitvah.

Nizka udeležba na volitvah namreč pomeni, da odločitev manjšega dela prebivalcev vpliva na življenja večine prebivalcev neke države, v primeru volitev v Evropski parlament pa tudi na življenja prebivalk in prebivalcev ostalih evropskih držav. Prav tako pa nizka udeležba pomeni nižjo legitimnost aktualne oblasti.

V prvem članku o neudeležbi na volitvah smo se posvetili zlasti sistemskim dejavnikom, ki vplivajo na udeležbo, med njimi smo  ob preferenčnem glasu izpostavili tudi obvezno volilno udeležbo.

Vendar pa smo v analizi ugotovili, da uvedba obvezne udeležbe ne pomeni vedno nujno tudi dejansko višje udeležbe na volitvah.

Članek je preveden tudi v angleški jezik in objavljen na spletni strani EDJNet in tudi na naši spletni strani.

Vsi naši dosedanji prispevki o volilni neudeležbi:

• Epizoda 41 – Neudeležba na volitvah: Zakaj v Sloveniji voli vse manj ljudi?
• Epizoda 42 – Neudeležba na volitvah: Evropski parlament pritegne najmanj volivcev
• Video: Zakaj v Sloveniji voli vse manj ljudi?
• Evropske volitve: Slovenija v samem vrhu po neudeležbi
• European election turnout: mandatory voting, age limits and possibility to choose candidates (angleški prevod članka)

Primer Marina: štirje obtoženci spoznani za krive zlorabe prostitucije v hudodelski združbi

Pri Pod črto smo klub Marina, primer najbolj zloglasnega bordela v Sloveniji, preiskovali v letih 2020 in 2021.

Razkrili smo, kako so trije poslovneži – Sergej Racman, Jože Kojc in Dejan Šurbek – ustanovili klub Marina.  V delovanje kluba se je kasneje kot operativna vodja kluba vključila še Vesna Ternovec.

Pod imenom »wellness klub« pa sta se skrivali prostitucija in trgovina z ljudmi.

Na RTV Slovenija so maja poročali, da so četverico obtoženih v primeru Marina obsodili na večletne zaporne kazni zaradi zlorabe prostitucije v hudodelski združbi.

Po poročanju medijev je senat okrožnega sodišča v Kopru štiri obtožence za zlorabo prostitucije v novogoriškem klubu Marina spoznal za krive. Sodba še ni pravnomočna, tožilstvo pa je že napovedalo pritožbo zaradi prenizko dosojenih kazni, kar pomeni, da bomo razplet primera spremljali še nekaj časa.

Spomnimo, za kaj gre: klub Marina je med letoma 2014 in 2019 deloval kot bordel v kraju Ajševica blizu nove Gorice. Čeprav slovenska zakonodaja delovanja bordelov ne dovoljuje, so jo trije poslovneži, ki so klub ustanovili, zaobšli in z ekonomsko prisilo v prostitucijo prisilili ženske, ki so bile žrtve trgovine z ljudmi.

Policija je na podlagi več prijav leta 2017 začela s preiskavo delovanja kluba, ki se je leta 2019 zaključila z racijo.

Tožilstvo je poleti 2019 v primeru Marina različnih kaznivih dejanj skupno obtožilo osemnajst oseb, ob pričetku sojenja konec leta 2019 pa se je začelo zapletati pri dokazih.

O tem, kako je deloval najbolj zloglasen bordel v državi, kakšne napake so storili policisti v preiskavi primera in zakaj se je primerom ukvarjala tudi politika, smo leta 2020 pripravili povzetek:

• Klub Marina: povzetek preiskave

Preberite vse članke o primeru Marina:

• Primer Marina: najbolj zloglasen bordel v Sloveniji (1. del)
• Primer Marina: ženske delajo po dvanajst ur na dan, tudi z vročino (2. del)
• Primer Marina: napake policije kot podlaga za politične obračune (3. del)
• Primer Marina: pravnomočna izločitev dela dokazov, MNZ uvedel nadzor v policiji
• Primer Marina: sporna pomoč odvetnikov pri domnevni zlorabi prostitucije

Epilog k sodbi upravnega sodišča: ministrstvo za kulturo podprlo naš projekt iz leta 2021

Donatorji in donatorke se moste morda spomnili, da smo v našem poročilu o delu za november in december 2023 v finančnem povzetku že omenili sodbo upravnega sodišča.

Slednje je lani novembra razsodilo, da mora ministrstvo za kulturo ponovno odločati o naši prijavi na redni projektni razpis ministrstva za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2021.

Spomnimo: leta 2021 so pri ministrstvu za kulturo so zavrnili sofinanciranje našega projekta Zgodbe, ki so pomembne: Poglobljene, narativne in multimedijske preiskovalne zgodbe. Ker smo v projekt verjeli, smo se ga kljub negativni odločbi ministrstva odločili izvesti v celoti. Vas, naše podpornike in podpornice, smo pri tem prosili za pomoč pri izvedbi projekta v obliki donacij.

Več o prijavljenem projektu in o tem, zakaj smo se odločili za tožbo:

• Zavrnitev financiranja nas ne bo ustavila: podprite izvedbo naših preiskav

Vsem, ki ste nas takrat podprli in nam kljub zavrnitvi sofinanciranja pomagali v celoti izvesti projekt, se še enkrat najlepše zahvaljujemo! Brez vas nam projekta ne bi uspelo izvesti v celoti.

(Del projekta, ki smo ga na razpis ministrstva za kulturo prijavili v letu 2021, je bila tudi naša odmevna podkast serija Lažne realnosti.)

Strokovna komisija ministrstva za kulturo je morala letos na podlagi tega, da smo tožbo na upravnem sodišču dobili, torej ponovno odločati o naši prijavi iz leta 2021. Naš projekt je sprejela v sofinanciranje in nam za izvedbo projekta dodelila 24.000 evrov (celotna vrednost prijavljenega projekta iz leta 2021 je 80.000 evrov).

Sredstva, katerih nakazilo smo prejeli v maju, bomo namenili za kritje delovanja Pod črto v letošnjem letu.

Pod črto v medijih: praznujemo 10. obletnico delovanja, prihaja nov projekt Pod črto HUB

V sklopu praznovanja naše 10. obletnice smo gostovali v podkastu Zorni kot na RTV Slovenija.

• Deset let obstoja Pod črto, spletnega medija za preiskovalno novinarstvo

Z aktivnostmi ob praznovanju 10. obletnice pa smo nadaljevali tudi v maju in juniju.

Avgusta bomo tako zagnali še en nov projekt, s katerim želimo razširiti znanje preiskovalnega novinarstva v širši slovenski in mednarodni prostor.

Zato že več mesecev pripravljamo nov projekt Pod črto HUB, v katerem bomo avgusta objavili tri priročnike, s katerimi želimo ob 10. obletnici deliti svoje znanje z drugimi novinarskimi organizacijami ter novinarji – tako v Sloveniji kot mednarodno.

Ob začetkih Pod črto smo bili namreč zelo veseli obstoja priročnikov kot je priročnik Pro Publice Issues Around Impact. Z izkušnjami drugih medijev smo si namreč pomagali pri razvoju našega modela novinarstva z učinkom.

Zato smo si ob 10. obletnici želeli prispevati k deljenju znanja s pripravo treh različnih priročnikov, s katerimi si bodo lahko pomagali druge novinarske organizacije, ki že delujejo ali pa šele nastajajo.

Osredotočili smo se na tri teme: naša sodelovanja z donatorji, naš uredniški sistem preverjanja podatkov ter podkaste.

Nacionalna konferenca nevladnih organizacij o družbenih omrežjih

V začetku junija se je del ekipe Pod črto udeležil tudi celodnevne Nacionalne konference za nevladnike v organizaciji CNVOS.

Finančno poročilo za maj in junij 2024

Želimo vam lepo poletje! Ekipa Pod črto