November in december na Pod črto: Štiri nove teme in začetek kampanje #PodpriPodČrto

Hvala vsem, ki ste bili v preteklem letu z nami. Za vas smo pripravili pregled, kaj vse smo objavili z vašo pomočjo.

Novembra in decembra smo na Pod črto za vas pripravili kar štiri teme, ki smo jih preiskovali več mesecev, nekatere od njih že od leta 2022.

Objavili smo preiskavo o onesnaženosti zraka, novo podkast miniserijo o udeležbi na volitvah, nadaljevanje teme o posledicah avgustovskih poplav, ob koncu leta pa smo odprli tudi temo o stanovanjski problematiki.

Ob tem smo v ekipi posneli tudi kar tri nove videe.

Vse to seveda ne bi bilo mogoče brez vaše podpore.  Zahvaljujemo se vsem, ki ste brali, delili in z donacijami podpirali delovanje Pod črto v letu 2023. Z vašo pomočjo gremo letos že proti deseti obletnici delovanja Pod črto. Hvala!

Z decembrom smo začeli kampanjo #PodpriPodČrto za zbiranje sredstev za naše delovanje v letu 2024. Želite podpreti naše delo? Donacijo nam lahko namenite na: Podpri Pod črto >>>

Za vas smo pripravili pregled naših najpomembnejših zgodb zadnjih dveh mesecev minulega leta.

Nova tema: Onesnaženost zraka

Ilustracija: Una Rebić.

Septembra lani smo na Pod črto začeli z delom na novi temi o onesnaženosti zraka v Sloveniji, ki je nastala v okviru našega sodelovanja v Evropski mreži za podatkovno novinarstvo (EDJNet).

Pri naši partnerski organizaciji Deutsche Welle so v EDJNetovi preiskavi s pomočjo satelitskih podatkov o onesnaženosti zraka ugotovili, da kar 98-odstotkov Evropejcev diha bolj onesnažen zrak, kot so priporočene omejitve onesnaženosti po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO).

Ljubljana se je po analizi Deutsche Welle znašla med najbolj onesnaženimi mesti v Evropi – takoj za Verono, Padovo in Milanom. Vendar pa prebivalci Ljubljane ne dihajo z delci najbolj onesnaženega zraka v Sloveniji, na prvo mesto po onesnaženju s finimi delci se pri nas uvršča Celje.

Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ima Slovenija v primerjavi s povprečjem držav Evropske unije (EU) nadpovprečne ravni izpustov finih delcev na prebivalca že več desetletij. Onesnaženje s finimi delci pri nas povzroči več kot 800 preprečljivih smrti letno.

Glavni vir izpustov finih delcev je raba goriv v gospodinjstvih.

Metodološko pojasnilo: ARSO državne izpuste finih delcev izračuna na osnovi podatkov o prodanih gorivih, ki jih pridobijo od Statističnega urada Republike Slovenije. Oblikovanje infografike: Metod Blejec.

V članku smo ugotovili, da bo za znižanje ravni onesnaženosti v zunanjem zraku pri nas treba predvsem zmanjšati izpuste delcev, saj na druge dejavnike onesnaženosti (pri nas sta to predvsem geografska lega in vreme) nimamo vpliva. 

Septembra lani, ko smo začeli z obravnavo teme, je Evropska komisija je v novi direktivi o kakovosti zraka v Evropi za letno povprečje koncentracij finih delcev v zraku predlagala mejno vrednost 10 µg/m³, ki bi jo države članice morale uveljaviti do leta 2030. Evropski parlament je temu dodal predlog, ki bi države članice obvezal, da do leta 2035 uveljavijo mejno vrednost 5 µg/m³, kot jo predlaga tudi SZO.

Na predlog direktive je po objavi našega članka pripombe dodal tudi Evropski svet, zato trenutno med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Evropskim svetom potekajo pogajanja o končni različici besedila direktive, ki naj bi se zaključila sredi februarja. 

V članku na Pod črto pa smo že novembra preverili, kako se bo Slovenija lotila glavnega vira izpustov.

Vabljeni k branju:

Nova tema: Volilna neudeležba v Sloveniji in Evropski uniji

Ilustracija: Una Rebić.

Proti koncu leta smo z objavo dveh epizod podkasta otvorili novo temo o volilni udeležbi.

V okviru mreže EDJNet na Pod črto že več kot leto dni zbiramo podatke o volilni udeležbi in z njo povezanih družbeno-ekonomskih dejavnikih.

V koordinaciji portugalskega medija Divergente nas je 15 medijskih organizacij zbralo podatke za 17 držav Evropske unije.

Prva epizoda podkasta nas je peljala v Pesnico pri Mariboru. Na podlagi analize zbranih podatkov smo ugotovili, da v Sloveniji na večini volitev udeležba pada že od devetdesetih let prejšnjega stoletja, eno najnižjih udeležb pa imajo lokalne volitve.

V epizodi smo preverili tudi, kaj se je zgodilo v supervolilnem letu 2022. To je na volišča na državnozborskih volitvah sicer pripeljalo približno 300.000 dodatnih volivcev, na lokalnih volitvah pa udeležba še bolj padla.

Prisluhnite prvi epizodi:

Še slabša kot na lokalnih je udeležba na evropskih volitvah Slovenija spada med pet držav EU z najnižjo udeležbo. Na prvem mestu po neudeležbi je Slovaška, po vrsti pa ji sledijo Češka, Slovenija, Hrvaška in Portugalska.

Zakaj je tako, smo pogledali v drugi epizodi miniserije o volilni neudeležbi:

V pogovorih z domačimi in tujimi strokovnjaki smo preverili, kakšne so družbeno-ekonomske značilnosti teh držav, ki vplivajo na volilno neudeležbo in kaj je značilno za države, ki imajo najvišjo volilno udeležbo na volitvah v Evropski parlament.

Tema je aktualna tudi zato, ker se v Sloveniji pripravlja sprememba volilne zakonodaje. Junija letos naj bi tako posvetovalnem referendumu, ki naj bi potekal istočasno z evropskimi volitvami, odločali o spremembah volilnega sistema.

Temo o volilni neudeležbi bomo zato nadaljevali tudi letos, saj načrtujemo objavo končnih ugotovitev mednarodne preiskave, pri kateri sodelujemo.

Poplave v Sloveniji: Spremljamo potrebe na terenu in potek obnove

Park in Savinja ob njem. Mozirski gaj, Mozirje, 15. 12. 2023. Foto: Metod Blejec.

Pri Pod črto smo že prvi vikend poplav, ki so Slovenijo prizadele avgusta lani, vzpostavili redno obveščanje o aktualnih potrebah po pomoči širom Slovenije.

Pri humanitarnih organizacijah in intervencijskih službah smo dnevno preverjali, kakšne točno so aktualne potrebe na terenu ter katere materialne donacije in pomoč potrebujejo.

Potrebe na terenu smo takrat preverili tudi pri gasilcih, civilni zaščiti in predstavnikih humanitarnih organizacij ter obiskali zbirni center v Ljubljani. Že takrat je bilo jasno, da bodo poplavljena območja potrebovala dolgotrajno pomoč.

Decembra letos smo se zato odpravili na teren, da bi preverili, kako poteka odpravljanje posledic poplav. Pri Pod črto se nam zdi namreč pomembno, da na probleme ne pozabimo, ko izginejo z naslovnic.

Eno najbolj poplavno ogroženih območij v Sloveniji je porečje Savinje, posebej kritično pa je avgusta bilo v Zgornji Savinjski dolini. Tja se je naša ekipa s snemalno opremo odpravila sredi decembra.

Pogovor z Elico Bele. Mozirski gaj, Mozirje, 15. 12. 2023. Foto: Una Rebić.

Preverili smo, kakšno je kakšno je trenutno stanje v Zgornji Savinjski dolini štiri mesece po poplavah in kako potekajo izredni ukrepi v vodotokih in načrtovanje dolgoročne obnove.

Na naši poti smo sledili reki Savinji, ob kateri smo se spustili od Ljubnega proti Mozirju. O stanju na terenu smo govorili z domačini, odgovore in pojasnila glede poteka obnove pa smo poiskali tudi pri odgovornih.

Vabljeni k branju članka in ogledu reportažnih fotografij s poti:

Stanovanjska problematika: Kdo si lahko privošči lasten dom?

Pogled na Ljubljano. Foto: Metod Blejec.

V zadnji lani objavljeni preiskavi na Pod črto pa smo se lotili še stanovanjske problematike.

Za preiskavo smo tri mesece zajemali oglase z napremičninskih portalov, zadnji dan leta pa smo objavili celotno analizo, s katero smo otvorili novo serijo o stanovanjski problematiki.

Najprej smo se osredotočili na Ljubljano, s čimer mislimo mestno občino Ljubljana, saj je Ljubljana največji in najbolj razvit trg stanovanjskih nepremičnin v državi, ki posledično narekuje trende na slovenskem nepremičninskem trgu.

V prvem delu preiskave Kdo si lahko privošči lasten dom v Ljubljani? smo se osredotočili na vprašanje, kakšne so potrebe po stanovanjih in kaj se gradi in prodaja ter kako dostopna so ta stanovanja.

V ta namen smo več mesecev, med julijem in oktobrom 2023, zajemali oglase za prodajo stanovanj in hiš v Ljubljani s spletnih nepremičninskih portalov.

V končno analizo smo vključili 936 oglasov. V našem zajemu je bilo največ oglasov za večja stanovanja, čemur sledijo hiše dvojčki in vrstne hiše. Oglasov za majhna stanovanja je bilo v našem zajemu manj kot 40.

Naša analiza je pokazala, da je bila povprečna prva oglaševana cena analiziranih oglasov 4.314,5 evra na kvadratni meter.

Kot smo ugotovili v članku, v Ljubljani ne primanjkuje samo cenovno dostopnih stanovanj, temveč manjkajo tudi aktualni podatki, na podlagi katerih bi sploh lahko dovolj jasno vedeli, kakšne so dejanske potrebe prebivalcev in prebivalk.

Vabljeni k branju članka:

S preiskovanjem stanovanjske problematike bomo nadaljevali tudi v letu 2024.

Želite podpreti naše delo v 2024? Veseli bomo donacije po vaših zmožnostih. Podpri Pod črto >>>

Finančno poročilo za november in december 2023

Bralke in bralci ste novembra in decembra za podporo našemu delu namenili 1.256 EUR donacij. Naše delo v letu 2023 ste podprli z donacijami v skupni višini 11.688,38 EUR. Hvala vsem!

Zahvaljujemo se tudi vsem podjetjem in podjetnikom, ki ste z donacijami podprli naše delo v letu 2023.

Imate podjetje in bi želeli podpreti naše delo? Vabimo vas, da se nam pridružite v letu 2024.

Prilivi in odlivi: november 2023

Donacije bralk in bralcev: 489 EUR

Stroški dela: 15.688,19 EUR

Projektna sredstva: 44.059,87 EUR (34.868,40 EUR: prvo nakazilo za projekt Civitates – Serving Communites II; 9.191,47 EUR: zadnji del nakazil za projekt EDJNet – Data Threads)

Provizije, davek, administracija, storitve in drugo: 560,96 EUR

Prilivi in odlivi: december 2023

Donacije bralk in bralcev: 767 EUR

Stroški dela: 16.156,91 EUR

Projektna sredstva: 7.755,43 EUR (6.529,13 EUR: nakazilo druge tranše za projekt EDJNet4; 1.226,30 EUR: povračilo stroškov poti in namestitve za obisk mednarodne konference GIJC na Švedskem iz projektnih sredstev Mreže evropskih fundacij (NEF) – iniciativa Civitates)

Drugi prilivi: 285 EUR (povračilo stroška tožbe, ki smo jo proti ministvu za kulturo vložili na upravnem sodišču zaradi zavrnitve sofinanciranja projekta Zgodbe, ki so pomembne: Poglobljene, narativne in multimedijske preiskovalne zgodbe leta 2021. Obrazložitev: upravno sodišče je razsodilo, da mora ministrstvo za kulturo o naši prijavi iz leta 2021 ponovno odločati.

Provizije, davek, administracija, storitve in drugo: 2.915,81 EUR

Pregledne podatke o prejetih donacijah, naših donatorjih in projektih navajamo na strani Projekt podpirate.

Hvala vsem, ki nas spremljate in podpirate naše delo. Brez vas naše delo ne bi bilo mogoče.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #mesečno poročilo

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Mesečna poročila

V zameno za vašo podporo smo se zavezali k transparentnosti našega delovanja. Zato vas mesečno obveščamo o našem delu, novih zgodbah, razvoju zgodb in poslovanju medija Pod črto.

92 prispevkov

Marec in april na Pod črto: Prvi Teden preiskovalnega novinarstva, začetek praznovanja 10. obletnice in nove preiskave

Izvedli smo prvi Teden preiskovalnega novinarstva in tako otvorili praznovanje 10. obletnice Pod črto, pripravljali nove preiskave in gostovali v …

Tema: Mesečna poročila, O Pod črto
Sporočilo uredništva,

Začetek leta na Pod črto: Spremembe omejitev onesnaženosti zraka na ravni EU, popoplavna obnova in mednarodne preiskave

Za vas smo pripravili pregled našega dela v januarju in februarju. Hvala vsem, ki ste že podprli delovanje Pod črto …

Tema: Mesečna poročila
Sporočilo uredništva,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno