Javni uslužbenci, ki so se s svojim delovanjem znašli v nasprotju interesov (prvi del)

Objavljamo prve štiri kršitve nasprotja interesov, ki jih je v letih 2013 in 2014 ugotovila komisija za preprečevanje korupcije.

Foto: podcrto.si
V javnem jamstvenem in preživninskem skladu je protikorupcijska komisija odkrila vrsto nepravilnosti z ocenjeno škodo 150.000 evrov. Foto: podcrto.si

V okviru dosjeja Nasprotja interesov sistematično objavljamo ugotovitve protikorupcijske komisije o javnih uslužbencih, ki so javno službo izrabili za doseganje zasebnih interesov. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije za takšno ravnanje sicer predpisuje od 400 do 1200 evrov globe. A pri podcrto.si menimo, da morajo biti kršitelji tudi javno izpostavljeni.

Zato v tem članku objavljamo prve štiri primere nasprotij interesov, ki jih je od aprila 2013 do danes obravnavala komisija za preprečevanje korupcije.

Zemljevid: kdo je svojo javno službo izrabil za doseganje zasebnega interesa

Za podrobnosti o posameznem primeru kliknite na oznako na zemljevidu.

Zmešnjava na Ljudski univerzi Kranj

Na Ljudski univerzi Kranj (LUK) se komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ni ukvarjala le z eno, temveč kar z dvema nepravilnostma: imenovanjem direktorice prek zvez in poznanstev in delitvijo poslov na podlagi sorodstvenih vezi.

Prijavitelj nepravilnosti je komisiji zatrdil, da je Karmen Stare, članica sveta zavoda LUK, torej nadzornega organa ljudske univerze, glasovala za izvolitev svoje poslovne partnerke in sorodnice Barbare Šmid na mesto vršilke dolžnosti LUK. Karmen Stare je bila direktorica v podjetju Finerano, v lasti Barbare Šmid ter direktorica podjetja Ribčnek, v katerem je Barbara Šmid solastnica.

Ugotovitve KPK so sum potrdile. Svet zavoda je 12. septembra 2013 najprej glasoval o imenovanju Mateje Šmid (z Barbaro Šmid ni sorodstveno povezana) na mesto v. d. direktorice LUK. Toda, Mateja Šmid je dobila le dva izmed štirih glasov. Proti je glasovala tudi Karmen Stare. Predsednica sveta zavoda Ana Pavlovski je Matejo Šmid kljub temu s sklepom potrdila za v.d. direktorice LUK. A zaradi dvomov v pravilnost glasovanja je bil ta sklep pozneje odpravljen.

Sedemnajstega septembra 2013 je svet zavoda ponovno glasoval o direktorici. Tokrat je bila za mesto predlagana Barbara Šmid, torej poslovna partnerka in sorodnica namestnice sveta zavoda Karmen Stare. Svet zavoda je Barbaro Šmid potrdil soglasno, sklep o imenovanju Barbare Šmid na mesto v. d. direktorice LUK pa je podpisala prav Karmen Stare kot namestnica predsednice sveta zavoda.

Slednja bi se morala zaradi sorodstvenih in poslovnih povezav s Šmidovo izločiti iz postopka imenovanja, zato je z glasovanjem in nato podpisom sklepa kršila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Staretova ostalih v svetu zavoda ni niti obvestila o svojih povezavah s Šmidovo.

A to niso vse nepravilnosti, v katere je bila po ugotovitvah KPK vpletena Karmen Stare. LUK namreč poslovno sodeluje tudi z možem Staretove, Viktorjem Staretom. Slednjemu namreč LUK prek podjemne pogodbe plačuje »za izpraševanje in ocenjevanje znanja na poklicni maturi.« Za pogodbo LUK z Viktorjem Staretom pa je v času nadzora KPK skrbela prav Karmen Stare, ki mu je v imenu LUK tudi izdajala račune.

KPK je ugotovila, da se je Karmen Stare kot uradna oseba in javna uslužbenka v vseh omenjenih primerih znašla v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov. Podpisala je obračunski list ter bila skrbnica pogodbe  med LUK in svojim možem Viktorjem Staretom. Njen zasebni interes se kaže v tem, da je s podpisom in skrbništvom pogodbe omogočila pridobitev finančnih sredstev in s tem tudi premoženjsko korist svojemu družinskemu članu.

Kot članica Sveta zavoda LUK pa je glasovala in podpisala sklep s sorodnico in poslovno partnerico in ji tako omogočila pridobitev funkcije v. d. direktorice, kar lahko pomeni nepremoženjsko (funkcija) kot premoženjsko korist (osebni dohodek). KPK ugotavlja, da je zasebni interes Karmen Stare vplival na njeno nepristransko in objektivno opravljanje javnih funkcij. To so opazili tudi drugi, saj je komisija zoper njo prejela prijavo, prav tako pa je domnevno nasprotje interesov identificirala tudi inšpektorica za šolstvo in šport.

Na LUK je namreč potekal tudi izredni inšpekcijski nadzor. Inšpektorica je ugotovila, da predstavlja odločanje Karmen Stare o imenovanju Barbare Šmid za v. d. direktorice LUK nedovoljeno nasprotje interesov, saj sta omenjeni sorodstveno in poslovno povezani.

KPK je sklenil, da LUK opozori o ugotovitvah in v zvezi s tem priporoči dolžno izogibanje nasprotju interesov, predlagal pa je tudi pričetek hitrega prekrškovnega postopka zoper Karmen Stare, saj kot uradna oseba ni upoštevala 38. člena ZIntPK in o okoliščinah nasprotja interesov ni obvestila svojega predstojnika.  KPK je kasneje, kot so nam sporočili, naredila le »uradni zaznamek o neizdaji odločbe na podlagi četrtega odstavka 51. člena Zakona o prekrških, ker gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine in nizka stopnja odgovornosti pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn.«

Karmen Stare od 26. 11. 2014. na LUK ni več zaposlena. Razlogov zdajšnja direktorica Mateja Šmid uradno ne pozna, neuradno pa nam jih ni želela zaupati. Viktor Stare še vedno posluje z LUK in ima pogodbo sklenjeno tudi za prihajajoče leto, nam je povedala Šmidova.

Mladinski dom Maribor: ravnatelj sklenil posel z družinskim podjetjem

Domnevno s sorodstvenimi vezmi je do posla prišel tudi oče ravnatelja Mladinskega doma Maribor. Ravnatelj je otroke na zimovanje peljal v hotel, ki ga ima v upravljanju podjetje Junior v lasti njegove družine. Prokurist podjetja je oče ravnatelja, lastnica pa njegova mama.

Komisija za preprečevanje korupcija (KPK) je nepravilnosti zaznala sama v pregledu javno dostopnih podatkov v aplikaciji Supervizor. Opazila je namreč finančno transakcijo med javnim zavodom Mladinski dom Maribor (MDM) in zasebnim poslovnim subjektom Junior d. o. o. Sum v nasprotje interesov je zbudilo dejstvo, da je oseba z imenom Ivan Dobaj, ravnatelj Mladinskega doma Maribor, tudi prokurist podjetja Junior. Po dodatni poizvedbi je KPK ugotovili, da sicer ne gre za isto osebo, je pa prokurist podjetja ravnateljev oče, njegova lastnica pa njegova mati Danica Dobaj.

MDM je podjetju Junior za zimovanje leta 2013 plačala 5600 evrov. MGM je pogodbo sicer sklenil na podlagi javnega naročila majhne vrednosti.  O poslovnem sodelovanju MGM z omenjenim podjetjem je odločala komisija za izvedbo javnega naročila, katere član Ivan Dobaj (ravnatelj) sicer ni bil. Junior je bil izbran kot najugodnejši ponudnik. Sklep o oddaji javnega naročila podjetju pa je podpisal ravnatelj Ivan Dobaj, ki je bil nato tudi skrbnik pogodbe. Torej, kot uradna oseba zadolžen za pravilno izvedbo z javnim denarjem plačanega posla. Po mnenju komisije je takšno poslovanje najmanj vzbujalo videz pristranskosti oziroma neobjektivnosti. »Izkustveno je zelo verjetno, da bo oseba v taki situaciji dala prednost svojemu (zasebnemu) interesu, ki se kaže kot premoženjska korist za družbo, ki je v lasti družine,« navaja KPK.

Ivan Dobaj mlajši tako kot vodja javnega zavoda v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije ne bi smel podpisati oziroma nadzirati poslovanja MDM s podjetjem v lasti njegove družine.

Dobaj se z mnenjem KPK sicer ne strinja. Kot nam je pojasnil, Mladinski dom Maribor izvaja zimovanje za otroke in mladostnike že vrsto let. »Podjetje Junior je imelo v najemu hotel, kjer so mladostniki preživeli počitnice, že tri leta preden je MDM sodeloval z njimi. Cena zimovanja v času zimskih šolskih počitnic je bila približno 50 odstotkov nižja od cene, ki so v tem hotelu veljale za ta termin. Iz javnega razpisa in ponudb ostalih ponudnikov pa je razvidno, da so bile njihove cene veliko višje kot redne cene v hotelu, kjer so počitnikovali otroci iz doma,« trdi Ivan Dobaj mlajši.

MDM je tako po besedah Dobaja plačal nastanitev v hotelu s štirimi zvezdicami enako ceno, kot jo je plačal leto poprej v planinski koči in na tak način javnemu zavodu privarčeval veliko sredstev. »Menim da je bilo sodelovanje s podjetjem Junior zelo objektivno in nepristransko in v korist Mladinskega doma Maribor,« nam je dejal Dobaj in pristavil, da se zaveda, da bi se MDM lahko izognil sodelovanju, a za veliko višjo ceno na račun zavoda. »Kaj je torej korupcija?« se sprašuje Dobaj.

Po mnenju KPK bi MDM lahko sodeloval z Juniorjem, vendar bi se moral ravnatelj izločiti iz vseh faz postopka sklepanja pogodbe z družbo, ki je v lasti njegove družine, vključno s fazo podpisa pogodbe, prav tako pa ne bi smel biti njen skrbnik.»Uradna oseba, ki ob nastopu službe ali njenim izvajanjem ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, se je dolžna bodisi samoizločiti iz vseh faz postopka ali pa o okoliščinah obvestiti svojega predstojnika, v tem primeru predsednika sveta zavoda in se do njegove določitve nehati udejstvovati v zadevi,« navaja KPK. A Dobaj o okoliščinah svojega predstojnika ni obvestil.

Ko smo Dobaja vprašali, zakaj tega ni storil, nam je odgovoril: »V nobeni fazi postopka, razen pri podpisu pogodbe, nisem sodeloval. Ne glede na mnenje KPK, je pravno mnenje mojega delodajalca ministrstva za izobraževanj, znanost in šport (MIZS), da nihče drug razen mene kot ravnatelja ne more podpisovati kakršne koli pogodbe, ker bi bile te nične.«

Kot dokaz nam je posredoval tudi dopis MIZŠ, v katerem pa je zapisano nekoliko drugače. MIZS meni, da ravnatelj lahko za opravljanje nalog, tudi podpisovanje pogodb, pisno pooblasti druge osebe, a sam odgovarja za zakonitost pogodb. Torej, to ne pomeni, da bi bile takšne pogodbe nične. Tudi MIZŠ, kot je razvidno iz dopisa, ki nam ga je posredoval Dobaj, opozarja, da se je v primeru izkazanega nasprotja interesa ravnatelj dolžan izločiti iz vseh postopkov izbire.

Uradna oseba pri KPK, ki je pooblaščena za uvedbo postopka o prekršku zoper ravnatelja Ivana Dobaja, se za postopek o prekršku ni odločila, saj kot so nam kasneje pojasnili na KPK, »gre za prekršek neznatnega pomena, ki je bil storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. S prekrškom ni nastala in tudi ne bo nastala škodljiva posledica.« Dobaj jo je odnesel le z opozorilom, zoper katerega pa se je pritoži. Kot pravi, opomin za KPK ne pomeni sankcije, a on ga kot takšnega dojema.

Ravnateljica zaposlila svojo hčer, inšpektorat ni ukrepal

Primer nepotizma je KPK preiskovala tudi na osnovni šoli v Izlakah. Ravnateljica šole je namreč na sumljiv način zaposlila svojo hčer.

Gre za osnovne šolo Ivana Kavčiča, v kateri je ravnateljica Tatjana Krautberge po ugotovitvah KPK za nedoločen čas septembra 2012 zaposlila svojo hčer Tjašo Krautberger.  Ravnateljica se je sicer iz  postopa izbire kandidatke izločila, a je z njo kasneje podpisala pogodbo o zaposlitvi.

Po mnenju KPK Tatjana Krautberger kljub svoji izločitvi iz postopka izbire ne bi smela podpisati pogodbe o zaposlitvi, ampak bi se morala izločiti iz vseh faz postopka sklepanja pogodbe o zaposlitvi. »S tem se v javnosti ustvarja videz, da uradna oseba ni ravnala nepristransko in objektivno, ampak so jo pri sklepanju pogodbe vodili tudi zasebni interesi, saj je prijavljena kandidatka ravnateljičin ožji družinski član. Temu videzu, ki sicer ne temelji nujno na realnem stanju, se je treba v javnem sektorju zaradi zagotovitve integritete in zaupanja ljudi v javni sektor strogo izogibati,« je zapisala KPK.

Zanimivo je tudi, da Tatjana Krautberger ni javno objavila delovnega mesta tako, da bi se nanj lahko prijavili vsi zainteresirani. To je po mnenju KPK tudi kršitev delovnopravne zakonodaje.  Zavodu za zaposlovanje je šola sicer uradno prijavila dve prosti delovni mesti, a ni želela, da zavod prosti mesti objavi na svojem portalu. Razpis je šola objavila zgolj na oglasni deski v zbornici šole. Zakon o delovnih razmerjih pa zapoveduje, da mora delodajalec delovno mesto objaviti javno.

»Objava na oglasni deski v zbornici šole ne šteje kot javna objava, saj zbornica šole predstavlja prostor, kamor nima vsak možnosti prostega dostopa,« navaja KPK, ki je zaradi omenjene kršitve delovno pravne zakonodaje ravnanje ravnateljice naznanilo inšpektoratu za delo.

Tam so, kot so nam je pojasnila podsekretarka Branka Knafelc, opravili nadzor in pri tem niso ugotovili nepravilnosti iz svoje pristojnosti, ki bi bile podlaga za ukrepanje. Zakon o delovnih razmerjih namreč določa izjeme, v katerih delodajalcu ni potrebno objaviti prostega dela v sredstvih javnega obveščanja. Taka izjema  – kadar je bila oseba že prej pri delodajalcu zaposlena za določen čas ali opravljala pripravništvo – je očitno tudi zaposlitev hčere ravnateljice Tjaše  Krautberger.

KPK je v poročilu, s katerim razpolagamo, ugotovila tudi ravnateljičino kršitev zakonskega določila o dolžnosti pisnega obveščanja predstojnika o obstoju okoliščin morebitnega nasprotja interesov. O tem, da se je njena hči prijavila na razpis, ni obvestila sveta zavoda, temveč le sindikalno zaupnico, pa še slednjo le ustno. KPK je zaradi tega proti njej uvedla postopek o prekršku in ji izdala globo v višini 400 evrov, ki je bila že poravnana. Kljub temu Tatjana Krautberger trdi, da je ravnala po vseh predpisih. Več od tega nam kljub večkratnim elektronskim in telefonskim prošnjam ni želela pojasniti.

Iz spletne strani OŠ Ivana Kavčiča je razvidno, da je njena hči Tjaša Krautberger še vedno zaposlena na osnovni šoli in sicer kot učiteljica 1. b razreda.

Vrsta nepravilnosti v Javnem jamstvenem in preživninskem skladu

V javnem jamstvenem in preživninskem skladu (JJPS) so nadzorni organi v letu 2011 odkrili vrsto nepravilnosti. JJPS je domnevno z izognitvijo postopka javnega naročanja kupil računalniško opremo pri podjetju Unistar. Račune je v imenu podjetja pripravljal brat zaposlenega na JJPS, ki je bil zadolžen za ustreznost naročila.

Poleg ugotovitev KPK je nepravilnosti ugotovilo tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDST). Zaposleni so prejemali previsoka izplačila, zdaj že nekdanjemu direktorju  Branku Omerzelu je bila izplačana kilometrina za prevoz na delovno mesto v višini tudi do 704 evre na mesec, čeprav je bilo njegovo stalno prebivališče v neposredni bližini delovnega mesta,  kršili so zakon o javnem naročanju pri naročanju računovodskih in IT storitev ter preko dijaških napotnic izplačevali denar osebam, ki statusa dijaka niso imele.

V primeru suma o nasprotju interesov je KPK ugotovila, da je pripravljavec računov za podjetje Unistar Matija Marinček sorodnik Aleša Marinčka, vodje sektorja za kadre, administracijo in organizacijo na JJPS. Aleš Marinček je v imenu JJPS  potrjeval ustreznost nabavljenega blaga za sklad. Vrednost poslov med subjektoma je bila v letu 2012 3300 evrov, v letu 2011 56300, podatki iz javnih evidenc pa kažejo, da je med JJPS in Unistar LC v letih 2011 in 2012 prišlo do denarnega toka v  skupni vrednosti 68.000 evrov.

Nova direktorica JJSK Tadeja Pušnar je na poziv KPK opravila razgovor z Alešem Marinčkom zaradi morebitnega nasprotja interesov. Ta ji je pojasnil, da »sorodstvo ni v ničemer vplivalo na to, pri katerem dobavitelju se je kupovala oprema in da njegov sorodnik, ki dela v podjetju, nima položaja, ki bi vključeval take pristojnosti, da bi lahko določal cene ali sklepal posle. Zanimivo pa je, da JJSK v nasprotju z določili zakona o javnem naročanju blago pri podjetju Unistar ni nabavljal z javnim naročilom, temveč neposredno. Zato ostala podjetja za ta posel niso mogla konkurirati.

Pušnarjeva je komisiji pojasnila, da bodo glede prihodnjega poslovanja s podjetjem Unistar LC najprej preverili cene pri več potencialnih dobaviteljih, za potrebe večje nabave pa bo postopek vodil drug uslužbenec.

Glede suma obstoja nasprotja interesov pri tej zadevi se je opredelil tudi nekdanji direktor Branko Omerzu, ki je zapisal: »Ni res, da bi sorodstvo sodelavca z delavcem v zasebnem podjetju kakorkoli negativno vplivalo na delovanje sklada in bi prinašalo posebne koristi zasebnemu podjetju.« Omerzu, kot je navedel, zaradi samega »videza«  kot odgovorna oseba sklada ne bi bil pripravljen delovati v nasprotju z interesi sklada.

Nadzor ministrstva, ki je potekal na pobudo KPK, je pokazal, da so zaposleni, katerih delovno mesto je po sistematizaciji uvrščeno v 38. plačilni razred, prejemali plačilo po 44. plačilnem razredu. Torej namesto 1679 evrov bruto so nekateri zaposleni mesečno dobivali 2.585 evrov bruto. Nekdo drug je namesto 30. plačnega razreda prejemal plačo 33. plačnega razreda. Kot so pojasnili na JJPS, »ker na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi delavcu pripada 33. plačni razred.« JJPS je MDDST v odgovoru zapisal, da »gre za obžalovanja vredno tiskarsko napako v opisnem listu delovnega lista. Opisni list je popravljen.« Nadzornica ministrstva Nataša Vidmar je KPK v pogovoru dejala, da je argument JJPS ni prepričal, a ni bilo mogoče natančno ugotoviti, kdo je kriv za previsoko obračunavanje plač.

JJPS je svojim devetnajstim javno zaposlenim uslužbencem izplačeval tudi dodatek za povečan obseg dela, čeprav ta ni bil ustrezno dokumentiran, del dodatka pa je bil izplačan celo v času bolniške odsotnosti zaposlenega. Kršili so tudi zaposlovanje na podlagi študentskih napotnic. Inšpektorat za delo je marca 2012 opravil nadzor in ugotovil, da sta novembra 2011 napotnico dijakinje za delo uporabili dve drugi osebi, januarja 2012 pa je napotnico dijakinje za izplačilo denarja uporabila druga oseba. Zoper JJPS je bil uveden postopek o prekršku ter izdana tudi že pravnomočna odločba o prekršku. Naznanili so tudi kaznivo dejanje goljufije.

Nadzor ministrstva je ugotovil tudi, da je JJPS od marca 2011 direktorju Branku Omerzelu plačeval kilometrino za prevoz na delo vse do 704 evre na mesec, čeprav je njegovo stalno prebivališče v neposredni bližini delovnega mesta. Nadzornici ministrstva sta predlagali, da se preveri, od kod direktor dejansko prihaja na delo. A to se ni zgodilo. Kot je nadzornica ministrstva Nataša Vidmar pojasnila KPK, se za preverjanje niso odločili, saj bi to bilo stroškovno neučinkovito, rezultati pa zaradi napovedanega nadzora verjetno izkrivljeni.

Zaključno poročilo ministrstva navaja tudi kršitve poslovanje z različnimi poslovnimi subjekti. Postopek naročila računovodskih storitev pri družbi Finares d. o. o. ni bil transparenten, ker je bil pogodbi kasneje dodan cenik, ki v izbirnem postopku ni mogel biti predmet vsebine pogodbe. Družba Finares je brez pravne podlage izdala tudi račune za 25 ur po 30 evrov torej skupno 750 eur, JJPS pa je račune plačal.

In kakšen je epilog serije ugotovljenih nepravilnpsti na JJSK?

Aleš Marinček od leta 2013 ni več skrbnik pogodbe med skladom in Unistarjem, okoliščine nasprotja interesov pa so tako odpravljene, navaja KPK. Ministrstvo je zaradi zgoraj navedenih nepravilnosti od JJPS terjalo povračilo 147.628 evrov javno-finančnih sredstev, ki so bila pod vodstvom Tadeje Pušnar tudi dejansko vrnjena. Večji del zneska, 112.000 evra, predstavlja povračilo plačil po pogodbah, ki so bile sklenjene brez ustreznega postopka javnega naročanja ali pa ker osnova za izplačilo sploh ni obstajala.

Dobrih 12.000 evrov je JJPS povrnil zaradi neupravičeno plačanega povečanega obsega dela, a zneskov od uslužbencev ni izterjal.  KPK ugotavlja, da so bile zlasti v času mandata direktorice Tadeje Pušnar nepravilnosti odpravljene, korupcijska tveganja pa omejena, zato KPK proti nekdanjim odgovornim ni uvedla postopka o prekršku. Direktor Branko Omerzu, nekdanji predsednik Ljubljanskega odbora Desusa in nekdanji  državni sekretar na  MDDST je sredi leta 2012, po tem ko so bile poznane ugotovitve notranje revizije, odstopil. Po nam znanih podatkih ne opravlja nobene javne funkcije, še vedno je član Desusa, a tudi tam po pojasnilih stranke nima več nobene vidne funkcije.

Dokumenti, omenjeni v članku

Osnovna šola Ivana Kavčiča Izlake

Javni jamstveni in preživninski sklad

Ljudska univerza Kranj

Mladinski dom Maribor

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 2 komentarja



Več iz teme: Nasprotja interesov

Sistematično objavljamo ugotovitve protikorupcijske komisije v primerih nepotizma, dajanja poslov na podlagi družinskih vezi in ostalih nezakonitih ravnanj javnih uslužbencev.

9 prispevkov

Protikorupcijska komisija se pri nasprotjih interesov ukvarja z banalnostmi

Komisija za preprečevanje korupcije zapravlja čas in resurse za preiskovanje minornih kršitev javnih funkcionarjev. Glavni razlog za to je stalno …

Tema: Nasprotja interesov
Članek,

Javni uslužbenci in funkcionarji, ki so se znašli v nasprotju interesov (sedmi del)

KPK je ugotovila nepravilnosti pri zaposlitvi županovega sorodnika v občini Lovrenc na Pohorju, kadrovanju v piranskem javnem podjetju ter volitvah …

Tema: Nasprotja interesov
Članek,

2 komentarja

zabremzani 3. 2. 2015, 12.43

Pozdravljeni, če že pišete članek, tokrat o Ljudski univerzi Kranj-

preberite članke v dnevnem časopisju kjer se najde tudi najde mnenje kakšnega uglednega pravnika.

Na LUK-u se posluje po slovensko in prav tako sodeluje Občina Kranj z svojimi izbranci.

Zdajšnja direktorica pa ni omembe vrena strokovnosti kaj šele dobrih poslovnih običajev.

Čas je, da novi župan g. Trilar malo prevetri to staro gardo.

Želim mu veliko uspeha... lp

krnekdo 9. 2. 2015, 12.28

Lektorirate pa ne?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno