Včerajšnja javna predstavitev mnenj o predlogu sprememb zakona o skupnosti študentov, s katerim bi po mnenju predlagateljev zagotovili večjo transparentnost delovanja študentskih organizacij, ni ponudila konstruktivne razprave o smiselnosti zakona.

Sejo, ki je trajala tri ure, je v postopku sprejemanja zakona o spremembah in dopolnilih zakona o skupnosti študentov sklical parlamentarni odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Funkcionarji študentske organizacije Slovenije (ŠOS) in predstavniki članic ŠOS so na seji predstavili predvsem svoje dozdajšnje dosežke in aktivnosti, ki jih nudijo študentom. Predstavnik pobudnice za sprejetje zakona, študentske stranke Iskra, pa je opozoril, da študentska društva ne delujejo transparentno, saj javnosti ne posredujejo informacij o svojem delu, in da predlagane spremembe zakonodaje ne bi negativno vplivale na delovanje študentskih društev.

Nenavadni posli

Zakon, ki ga je v imenu Iskre v parlamentarno proceduro vložila stranka Združena levica, je odgovor na večletne očitke študentskim organizacijam o netransparentnem in celo koruptivnem delovanju. Na podcrto.si smo večkrat pisali o nenavadnem gospodarjenju študentskih organizacij z javnimi sredstvi. Tako je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) nekdanjim študentskim politikom in funkcionarjem v letu 2015 dala za več kot 100.000 evrov poslov. Andreju Boletu, nekdanjemu ministru Študentske organizacije v Ljubljani, je  ŠOU na primer plačeval tudi za storitve »fizične prisotnosti na Študentskem kampusu«. Na tem Kampusu, v katerega je ŠOU v zadnjih letih vložil okoli dva milijona evrov, je zaposlitev našlo pet nekdanjih študentskih funkcionarjev. Med leti 2013 in 2016 je ŠOU obenem namenil kar 85.000 evrov za raziskave o stališčih študentov, ki so jih prav tako izvajale osebe, povezane s to organizacijo.

Nenavadno razpolaganje z javnimi sredstvi smo pri podcrto.si ugotovili tudi v primeru Kluba mariborskih študentov. Ta je po naših ugotovitvah kar dvakrat plačal nakup nepremičnine, v kateri je nekdaj deloval.

Nepravilnosti študentskih organizacij niso omejene na naše zgodbe. Projekt Danes je nov dan je letos spomladi izpostavil trideset primerov spornega delovanja teh organizacij – od nenavadnih poslov do omejevanja volilne pravice študentov.

Javni denar v zasebnih rokah

Študentska organizacija Slovenije, ki je krovna organizacija posameznih univerzitetnih organizacij, upravlja z javnimi sredstvi. Večino proračuna študentskih organizacij predstavljajo koncesijske dajatve od študentskega dela. V proračun ŠOS se steče prispevek delodajalca na študentsko delo, ki znaša 3,8 odstotka bruto zaslužka študenta. Dodaten milijon in pol je lani ŠOS pridobil neposredno iz državnega proračuna. ŠOS letno s temi viri dobi dobrih deset milijonov evrov, ki jih nato razdeli študentskim organizacijam slovenskih univerz in študentskim klubom.

Iskra je z namenom zagotovitve transparentnejše porabe teh sredstev pripravila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skupnosti študentov. Ta zakon ni bil spremenjen že od leta 1994. Marca letos je predlog zakona poslala vsem parlamentarnim strankam, aprila pa ga je v parlamentarno proceduro vložila Združena levica. Junija je nato Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino odločil, da bo za pridobitev mnenj in stališč strokovne in širše javnosti kot podlago za obravnavo predloga zakona septembra organiziral javno predstavitev mnenj.

Predlog zakona želi ŠOS in študentske organizacije pod njenim okriljem definirati kot osebo javnega prava, s čimer bi povečali nadzor nad njihovim delovanjem. V trenutnem Zakonu o skupnosti študentov namreč ni določeno, ali gre pri študentskih organizacijah za osebo javnega ali zasebnega prava.

Osebe javnega prava morajo v nasprotju z osebami zasebnega prava spoštovati Zakon o javnem naročanju, ki glede na obrazložitev predloga zakona zagotavlja učinkovito in namensko porabo sredstev pri podeljevanju poslov in sklepanja pogodb. Prav tako morajo upoštevati Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, kar pomeni, da morajo medijem in ostali javnosti na zahtevo predložiti podatke o svojem poslovanju.

ŠOS se z definicijo, da je oseba javnega prava, ne strinja – čeprav so upravno, vrhovno in celo ustavno sodišče v svojih sodbah že potrdili, da so ŠOS in študentske organizacije pod njenim okriljem osebe javnega, in ne zasebnega prava. Ker se smatrajo za osebo zasebnega prava, ŠOS in ostale študentske organizacije same odločajo, v katerih primerih bodo upoštevale določbe Zakona o javnem naročanju in Zakona o dostopu do informacij javnega značaja.

ŠOS z javnimi sredstvi trenutno razpolaga kot z zasebnimi, je na današnji predstavitvi mnenj o predlogu zakona dejal poslanec Združene levice Matej Vatovec. Zato meni, da je nujno zakonsko določiti, da gre za osebo javnega prava.

Predlog zakona še predvideva, da bo delovanje organizacij vsaki dve leti revidiralo Računsko sodišče. Državna revizijska komisija bi pridobila pristojnosti za nadzor nad postopki javnega naročanja ŠOS in ostalimi študentskimi organizacijami. Komisija za preprečevanje korupcije pa bi preverjala, ali študentske organizacije pri svojem poslovanju spoštujejo protikorupcijsko zakonodajo.

Po mnenju Borisa Štefanca, predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), bi bila takšna ureditev smiselna. »Pozdravljam opredelitev pravne subjektivitete, saj pravna praznina v razmerju zakonov povzroča nemalo težav v razmerju do drugih zakonov,« je dejal Štefanec na sredini uradni predstavitvi mnenj.

ŠOS in druge študentske organizacije predloga zakona ne podpirajo

Klemen Balanč, predsednik ŠOS, je do predloga zakona kritičen. V predstavitvi mnenj je zagotovil, da je delovanje ŠOS že sedaj transparentno, saj javnostim posredujejo informacije javnega značaja, njihovo delovanje pa preverja računsko sodišče. Novela zato po njegovem mnenju ne prinaša nobenih novosti.

Računsko sodišče je ŠOS sicer nazadnje revidiralo leta 2011, pa še to le v delu njenega delovanja – v zvezi z referendumsko kampanjo o zakonu o malem delu tistega leta. Računsko sodišče je takrat opozorilo, da je ŠOS napačno izkazala zbrana oziroma porabljena sredstva. Kljub temu je SOŠ dalo pozitivno oceno.

Da je nadzor ustrezen, je poudaril tudi predsednik Študentske organizacije na Primorskem (ŠOUP), Seit Demiri. ŠOUP je bil po njegovih besedah pred nedavnim namreč podvržen nadzoru in je zaradi tega dobil kazen, je povedal Demiri.

Na dogodku so spregovorili številni predstavniki ŠOS in njenih projektov, predsedniki študentskih organizacij ljubljanske, mariborske in primorske univerze, pa tudi predstavniki različnih študentskih klubov. Vsi predlogu zakona nasprotujejo. Največkrat uporabljeni argumenti so bili, da bi sprememba statusa študentskih organizacij v osebo javnega prava pomenila še več nejasnosti in nič več transparentnosti, da študentske organizacije za nemoteno delovanje potrebujejo avtonomnost in da je Iskra predlog zakona podala v okviru svoje predvolilne kampanje. Simon Šoln iz zveze ŠKIS je izpostavil celo, da bi nov zakon lahko pomenil celo propad študentskih društev, ki imajo sedaj urejen status osebe zasebnega prava.

Jure Novak, poslanec Iskre, trdi drugače. Izpostavil je, da so navedbe o transparentnosti delovanja ŠOS lažne. Sam namreč že od decembra lani čaka na zaprošene informacije javnega značaja, ki mu jih je ŠOS – tako je presodila informacijska pooblaščenka – dolžan posredovati. Prav tako je poudaril, da s predlogom zakona študentske organizacije ne bodo izgubile avtonomnosti in da študentskim klubom ne grozi propad. Predstavnike študentskih klubov je opomnil, da se del zakona, ki opredeljuje študentske organizacije kot osebo javnega prava, ne nanaša nanje, hkrati pa jih je pozval k skupnemu pisanju člena, ki bi to še posebej opredelil.

Večino triurne seje so predstavniki študentskih klubov in organizacij namenili predstavitvi aktivnosti, ki jo zagotavljajo študentom. Nizanje dosežkov posamezne organizacije jo je skušala prekiniti predsednica Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, dr. Mirjam Bon Klanjšek, z besedami: »Dobili bomo zelo malo odgovorov, zato prosim, da se manj predstavljate in podate več mnenj in rešitev.« Dejansko je seja prinesla malo rešitev in zaključkov: predstavnica Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport se je komentiranja predloga zakona vzdržala. Predstavnik predlagateljice zakona, Matej Vatovec, pa je sejo zapustil že po uvodnih minutah.

Predlog zakona gre po obravnavi v Odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino v drugo obravnavo v Državni zbor. Končni datum glasovanja o predlogu zakona še ni znan.

Prejšnja verzija članka je napačno navajala, da je Študentska organizacija Univerze v Mariboru dvakrat plačala za nepremičnino, ki jo je uporabljala. To je storil Klub mariborskih študentov.

Popravek ŠOS na članek:

V nadaljevanju navajamo dele besedila, ki niso točni ali pa niso ustrezno povzeli razprave, ki je potekala v Državnem zboru (DZ RS).

“Sejo, ki je trajala tri ure, je v postopku sprejemanja zakona o spremembah in dopolnilih zakona o skupnosti študentov sklical parlamentarni odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino.”

Pojasnjujemo, da ni šlo za sejo odbora, pač pa za javno predstavitev mnenj (kot je razvidno tudi iz spletne strani DZ RS).

“Funkcionarji študentske organizacije Slovenije (ŠOS) in predstavniki članic ŠOS so na seji predstavili predvsem svoje dozdajšnje dosežke in aktivnosti, ki jih nudijo študentom.”

Pojasnjujemo, da kot govorci niso sodelovali le “funkcionarji ŠOS in predstavniki članic ŠOS”, ampak predstavniki ŠOS, predstavniki posameznik organizacijskih oblik ŠOS (OO ŠOS), predstavniki zavodov, ki so jih soustanovile OO ŠOS, ter predstavniki drugih društev in nevladnih organizacij (npr. Društvo študentov invalidov Slovenije, Slovenska univerzitetna športna zveza). Ne glede na to, da so nekateri (in ne vsi) razpravljavci predstavili tudi svoje delovanje, so razpravljali o vprašanjih, ki so bila predmet javne razprave. Predstavniki ŠOS (to so bili: Predsednik ŠOS g. Klemen Balanč, Generalni sekretar ŠOS g. Rok Primožič in član Predsedstva ŠOS g. Luka Špoljar) pa so razpravljali izključno o predlogu novele zakona in pravnih posledicah uveljavitve novele. Navedeno lahko preverite v magnetogramu javne predstavitve.

“Študentska organizacija Slovenije, ki je krovna organizacija posameznih univerzitetnih organizacij, upravlja z javnimi sredstvi.”

Pojasnjujemo, da ŠOS združuje 54 organizacijskih oblik, od tega so 3 OO ŠOS študentske organizacije univerz, 51 O ŠOS pa je študentskih organizacij lokalnih skupnosti.

“ŠOS se z definicijo, da je oseba javnega prava, ne strinja – čeprav so upravno, vrhovno in celo ustavno sodišče v svojih sodbah že potrdili, da so ŠOS in študentske organizacije pod njenim okriljem osebe javnega, in ne zasebnega prava. Ker se smatrajo za osebo zasebnega prava, ŠOS in ostale študentske organizacije same odločajo, v katerih primerih bodo upoštevale določbe Zakona o javnem naročanju in Zakona o dostopu do informacij javnega značaja.”

Pojasnjujemo, da navedena sodišča niso nikoli presojala o tem, ali so ŠOS in OO ŠOS pravne osebe javnega prava ali ne. Prav tako pri navedenih sodbah niso bile obravnavane študentske organizacije kot celota. V vsaki od navedenih obravnav je šlo za ločeno obravnavo posamezne zadeve ŠOS ali ene od OO ŠOS; v posameznih zadevah so se sodišča izrekla, ali je posamezna OO ŠOS, ki je bila obravnavana, v določeni zadevi dolžna ravnati kot pravna oseba javnega prava. Večina sodb se nanaša na pravno subjektiviteto ŠOS ali posamezne OO ŠOS v razmerju do določb Zakon o dostopu do informacij javnega značaja.

V Republiki Sloveniji ni enotnega predpisa, ki bi druge pravne osebe zasebnega prava (kamor sodijo npr. študentske organizacije, sindikati, zbornice, politične stranke …) definiral kot pravne osebe javnega prava, zato tudi take sodbe ni bilo.

“Računsko sodišče je ŠOS sicer nazadnje revidiralo leta 2011, pa še to le v delu njenega delovanja – v zvezi z referendumsko kampanjo o zakonu o malem delu tistega leta.”

Pojasnjujemo, da je bil ŠOS, skupaj s še nekaterimi drugimi subjekti, na zadnje predmet revizije Račuskega sodišča leta 2012 oz. 2013, in sicer na podlagi Sklepa o izvedbi revizije št. 320-13/2012/2 z dne 11. 12. 2012; revizijsko poročilo št. 320-13/2012/165 z dne 9. 6. 2014).

“Jure Novak, poslanec Iskre, trdi drugače. Izpostavil je, da so navedbe o transparentnosti delovanja ŠOS lažne. Sam namreč že od decembra lani čaka na zaprošene informacije javnega značaja, ki mu jih je ŠOS – tako je presodila informacijska pooblaščenka – dolžan posredovati.”

Pojasnjujemo, da je g. Novak v tej zadevi govoril o dokumentih Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in ne ŠOS. ŠOS svoje dokumente, na podlagi zaprosil za posredovanje informacij javnega značaja, ob upoštevanju področne zakonodaje dosledno posreduje.