Sumljivi posli Kluba mariborskih študentov z nepremičnino na Poštni ulici 6

Klub študentov Maribor je dvakrat plačal ceno za nakup nepremičnine, ki je ni imel uradno nikoli v lasti. Zdajšnje vodstvo je zaradi posla eno osebo kazensko ovadilo, a pregon bo najverjetneje zastaral.

Foto: google maps
Poštna ulica 6 v Mariboru, na kateri se nahaja prostor, ki je bil predmet spornega poslovanja KMŠ z enim izmed ustanoviteljev kluba. Foto: google maps

Eden izmed ustanoviteljev Kluba mariborskih študentov (KMŠ), Matjaž Kotnik, je skupaj s še štirimi osebami vpleten v sumljivo prodajo nepremičnine klubu, zaradi katere naj bi bil KMŠ oškodovan za več milijonov takratnih tolarjev. Te posle je omogočil takratni predsednik KMŠ Aleš Brodschneider. Zaradi spornih poslov je zdajšnje vodstvo KMŠ eno osebo kazensko ovadilo.

Iz pridobljenih dokumentov je razvidno, da je peterica nepremičnino, veliko slabih 30 kvadratnih metrov, leta 2003 kupila za 3,6 milijona takratnih tolarjev, dve leti pozneje pa jo je klubu prodala za 7,5 milijona tolarjev. Notarsko overjene kupoprodajne pogodbe, sklenjene med lastniki in KMŠ, pa so se izgubile.

A zgodba se tu ne konča. Leta 2007 je KMŠ nepremičnino, za katero je že poravnal kupnino v letu 2005, še enkrat plačal. Neznanemu »partnerju« je namreč nakazal dobrih 31.000 evrov kot plačilo za že kupljeno nepremičnino

Nato se leta 2010 nepremičnina v sumljivih okoliščinah vrne enemu izmed prvotnih lastnikov, ki so nepremičnino prodali KMŠ. Takrat je, sodeč po notranjih dokumentih KMŠ in njegovi izjavi, prek nenavadnih kompenzacij z njegovo založbo Hiša knjig lastništvo nad nepremičnino spet pridobil nekdanji predsednik in ustanovitelj KMŠ Matjaž Kotnik. Kotnik jo je nato leta 2013 prodal An.B., svojemu tastu in očetu nekdanjega predsednika KMŠ Aleša Brodschneiderja.

A formalnopravno ni bila nepremičnina, za katero je KMŠ kar dvakrat plačal več kot 31.000 evrov, nikoli v lasti Kluba študentov Maribor. KMŠ v zemljiški knjigi namreč nikoli ni bil zaveden kot lastnik nepremičnine, prav tako pa ne obstajajo nobene veljavne pogodbe o lastništvu KMŠ nad omenjeno nepremičnino. KMŠ je nepremičnino med letom 2005 in 2009 le uporabljal kot poslovni prostor.

KMŠ je torej dvakrat plačal visoko kupnino za nepremičnino, ki je ni imel nikoli uradno v lasti. Nato se je prek nenavadnih kompenzacij nepremičnina vrnila v last Matjaža Kotnika, ki je nepremičnino skupaj s še štirimi solastniki prvotno prodal klubu. Zdaj jo ima v lasti oče nekdanjega predsednika KMŠ, Aleša Brodschneiderja, pod vodstvom katerega je KMŠ kar dvakrat plačal za nakup te iste nepremičnine.

Kako so potekali sporni posli

Zgodba o večkratni prodaji 30 kvadratnih metrov velike nepremičnine na Poštni ulici 6 je zaradi dolgega časovnega obdobja in nasprotujočih si dokumentov in trditev vpletenih izjemno kompleksna.

Decembra 2002 je sodeč po dokumentih KMŠ, ki jih hranimo v uredništvu, pet oseb (od tega so trije nekdanji predsedniki KMŠ) plačalo takratni lastnici aro v vrednosti takratnih 1,6 milijona tolarjev za nakup omenjene nepremičnine. Matjaž Kotnik, sicer tudi eden izmed ustanoviteljev KMŠ, Metod Dolinšek, med leti 1998 in 1999 predsednik KMŠ, Emil Pučko, ki je bil predsednik med leti 1999 in 2002, P. U. in G. G. (ki s KMŠ po naših informacijah nista povezana) so po pogodbi sodeč morali preostali del denarja v višini 2 milijona tolarjev nakazati v roku 20 mesecev.

Takoj za plačilom are sklene 28. decembra 2002 takratna predsednica KMŠ Benjamina Dolinšek, sestra enega izmed solastnikov nepremičnine, Metoda Dolinška, pogodbo s petimi lastniki za najem nepremičnine. Po notranjih dokumentih KMŠ sodeč je mesečna najemnina znašala 70.000 tolarjev. Če odštejemo davek, bi si torej pet lastnikov le s pobiranjem najemnine, 3,6 milijona tolarjev kupnine poravnalo že v približno petih letih.

KMŠ je lastnikom najemnino plačeval do maja 2005. Takrat je sodeč po predprodajni pogodbi pet lastnikov nepremičnino KMŠ prodalo za 7,5 milijona tolarjev oziroma današnjih 31.296 evrov – torej za več kot dvakrat več od vsote, ki jo je teh pet posameznikov leta 2003 plačalo za nakup. Po trditvah enega izmed lastnikov, Matjaža Kotnika, naj bi prodajno ceno 7,5 milijona tolarjev določili na podlagi cenitve. Predpogodbo o nakupu je v imenu KMŠ kot predsednik kluba podpisal Aleš Brodschneider, ki je hkrati svak Matjaža Kotnika.

Plačila KMŠ petim lastnikom potrjujejo tudi dokumenti, ki jih hranimo v uredništvu. Pet lastnikov je že marca 2005 dobilo vsak po 400.000 tolarjev are, junija 2005 pa je vsak prejel še 1,1 milijona tolarjev preostale kupnine.

Čeprav naj bi, sodeč po notranjih dokumentih KMŠ in pridobljenih izjavah vpletenih, za nakup nepremičnine prodajalci in klub sklenili pri notarju overjeno pogodbo, te do danes ni mogoče najti.Pogodbe so se menda izgubile, ko jih je prevzel takratni podpredsednik KMŠ-ja. Po besedah Mitje Špesa, predsednika KMŠ med letoma 2009 in 2012, je skupščina KMŠ sprejela zapisnik, v katerem so ugotovili, da je dokumentacija izgubljena.

Matjaž Kotnik in Metod Dolinšek se ob našem vprašanju nista spomnila, pri katerem notarju so bile te izgubljene pogodbe overjene. Notar je po zakonu dolžan hraniti svoj izvod overjene pogodbe, zato bi se trditev njihovih navedb tako zlahka preverila.

Čeprav je KMŠ nepremičnino plačal v celoti, se v zemljiški knjigi nanjo nikoli ni vpisal kot lastnik, saj po pojasnilih več vpletenih to zaradi izgubljene dokumentacije ni bilo mogoče.

Izpiski iz zemljiške knjige pa kažejo, da se je vseh pet prodajalcev šele leta 2008 vpisalo kot lastniki nepremičnine. Pred tem je bila v zemljiški knjigi kot lastnica navedena oseba, ki je petim vpletenim po pogodbi sodeč že leta 2003 prodala nepremičnino. Teh pet oseb na čelu s Kotnikom so kot lastniki nepremičnine v zemljiški knjigi zavedeni vse do leta 2013, ko se kot lastnik vpiše An. B., oče Aleša Brodscheniderja, pod vodstvom katerega je KMŠ leta 2005 in 2007  plačal to nepremičnino.

Čeprav naj bi KMŠ z že omenjenim plačilom kupnine v višini 7,5 milijona tolarjev leta 2005 postal lastnik nepremičnine, je klub, sodeč po notranji reviziji njegovega poslovanja, leta 2007 za nakup iste nepremičnine neznanemu »partnerju« ponovno plačal 31.296 evrov, kar znaša nekdanjih 7,5 milijona tolarjev. Kot podlago za to plačilo je KMŠ, ki ga je leta 2007 še vodil Aleš Brodschenider, v času revizije leta 2012 revizorjem predložil kupoprodajno predpogodbo iz leta 2005, v kateri je naveden Matjaž Kotnik in ostali štirje solastniki. A kot rečeno so ti lastniki celotnega 7,5 milijona evrov kupnine že dobili poplačane leta 2005. V času revizije, torej leta 2012, je KMŠ vodil Mitja Špes.

Nenavadno poslovanje z založbo

A zgodba se nadaljuje. Omenjeni Mitja Špes je nato po predlogu za kompenzacijo sodeč 29. decembra 2010 lastništvo nad nepremičnino dal založbi Hiša Knjig, katere lastnika sta Matjaž Kotnik in njegova žena ter sestra nekdanjega predsednika KMŠ Aleša Brodschneiderja, Maja Brotschneider Kotnik. Sodeč po dokumentu predloga za kompenzacijo je KMŠ založbi Hiša knjig, Založba KMŠ, takrat dolgoval skupno 25.700 evrov za dobavljene knjige in ostale terjatve. Vendar pa je ocenjena vrednost nepremičnine z dobrimi 31.000 evri za več kot 6.000 evrov višja od dolga KMŠ do Hiše Knjig. KMŠ je tako v kompenzacijo dal dvakrat plačano nepremičnino, na kateri ni bil v zemljiški knjigi nikoli vpisan kot lastnik niti nima notarsko overjene pogodbe o njenem nakupu. Prav tako ne obstaja nikakršna notarsko overjena pogodba ali dokument, ki se nanaša na opravljeno kompenzacijo v letu 2010. Prenos lastništva nad nepremičnino je bil izveden le z dokumentom »Predlog o kompenzaciji.«

Kotnika smo vprašali, zakaj se je s KMŠ dogovoril o kompenzaciji. »Če bi moral za poplačilo terjatev Hiše knjig vložiti izvršbo bi potem čakal na plačilo, kot se navadno čaka na te zadeve. Zato sem vztrajal na kompenzaciji, ki sva jo na koncu s Špesom tudi opravila,« je povedal Kotnik.

Čeprav naj bi torej 29. decembra KMŠ nepremičnino kompenziral Hiši knjig, jo klub tri dni pozneje, 1. januarja 2011, evidentira v svojih bilancah. Nepremičnina se po naših podatkih v bilancah KMŠ nahaja še zdaj.

Zanimivo je tudi poslovanje KMŠ s Hišo knjig. To založbo s polnim imenom Hiša Knjig, Založba KMŠ, ki je registrirana kot zavod, sta Matjaž Kotnik in Maja Brodschneider Kotnik ustanovila aprila 2008. Pred tem je KMŠ posloval z založbo ZAMIK, ki jo je prav tako vodil Kotnik, skupno pa je znesek dotacij KMŠ obema založbama v letu 2008 znašal več kot 52.000 evrov. Stroški tiskanja v KMŠ pa so le v letu 2008 znašali več kot 65.000 evrov. V tem obdobju je bil predsednik Aleš Brodschneider, ki je z Matjažem Kotnikom posloval v večini svojega mandata v imenu KMŠ-ja, sodelovanje pa se je nadaljevalo tudi po njegovem mandatu v času Špesovega predsedovanja.

Po podatkih notranje revizije iz leta 2012 je KMŠ pod vodstvom Mitja Špesa 1. novembra 2009 podpisal pogodbo o sponzoriranju, po kateri KMŠ založbi Hiša knjig vsak mesec plača 3000 evrov. Založba KMŠ naj bi glede na določila te sponzorske pogodbe izdajala knjige in literarna dela. Člani KMŠ so zaradi uporabe skupne blagovne znamke KMŠ dobili popust pri nakupu knjig, slednje naj bi se delile tudi brezplačno z namenom pridobivanja novih članov. Ta reklama naj bi bila po besedah takratnega vodstva KMŠ s Špesom na čelu koristna za prepoznavnost kluba. Revizor ob tem pojasnilu KMŠ-ja zapiše, da prejem in izdaja ter zaloga knjig iz poslovnih knjig KMŠ-ja ni razvidna, pomanjkljiva je tudi ostala dokumentacijo v zvezi s poslovanjem med KMŠ in Hišo knjig.

Visoke najemnine

Čeprav je KMŠ nepremičnino založbi Hiša Knjig dal šele leta 2010, so je klub nehal uporabljati že prej. »Nepremičnina  na Poštni ulici 6 je bila kupljena v obdobju delovanja prejšnjega vodstva KMŠ, točneje v letu 2005. Z dokumentacijo, vezano na lastništvo nepremičnine, nismo v času mojega predsedovanja KMŠ nikoli razpolagali, saj ni bila s strani prejšnjega vodstva nikoli zavedena v dokumentaciji KMŠ,« pove Mitja Špes in doda, da so bili ob njegovem predsedovanju prostori na Poštni ulici 6 v slabem stanju in nevarni za uporabo, zato je ob nastopu mandata 2009 sedež društva selil na Vodnikov trg 6 v Mariboru, kjer je takrat deloval nočni klub Klub KMŠ Maribor.

Selitev na Vodnikov trg pa je spet pomenila finančno korist za nekdanjega predsednika KMŠ Aleša Brodschneiderja, ki je omogočil sporne preprodaje nepremičnine na Poštni ulici. Novo najeti prostori so bili namreč v njegovi lasti. Za najem približno 105 kvadratnih metrov prostorov na Vodnikovem trgu je Brodschneider klubu zaračunal 750 evrov neto na mesec. KMŠ je prostore najemal med decembrom 2009 in septembrom 2011. Takrat so bile ob pregledu in predaji poslovnih prostorov ugotovljene poškodbe, v zapisniku o odpovedi najemne pogodbe pa je zapisano, da te poškodbe »niso posledica normalne uporabe.« Ocenjena škoda je znašala 2.268 EUR z DDV, kar je najemnik KMŠ lastniku Alešu Brodschneiderju tudi plačal.

Oktobra 2011 je le 20 metrov nižje, na Pristaniški ulici 2, KMŠ najel nove prostore za precej nižjo ceno. Za skoraj 300 kvadratnih metrov (pritličje veliko 120 kvadratnih metrov in mansarda v izmeri 175 kvadratnih metrov) je namreč plačeval le 600 evrov neto.

Za pojasnila v zvezi s spornim poslovanjem z nepremičnino na Poštni ulici 6 smo se obrnili tudi na Aleša Brodschneiderja. Obljubil nam je odgovore na vprašanja, a nam teh nato ni poslal.

Kazen in kazenska ovadba

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je maja 2013 na podlagi opravljene revizije in zaradi spornega nakupa nepremičnine na Poštni ulici 6 v letu 2007 Klubu mariborskih študentov naložila plačilo kazni v višini 10 odstotkov prihodkov KMŠ iz koncesijskih dajatev v letu 2012.

Višina kazni je tako znašala dobrih 14.000 evrov. »Kazen je bila izrečena na podlagi nepravilnosti v zvezi z nakupom nepremičnine – KMŠ ni pojasnil namenske porabe v zvezi z nakupom nepremičnine v vrednosti 31.296,95 evrov, prav tako prodajalec oz. prejemnik kupnine ni bil znan oz. to ne izhaja iz izpiskov,« je povedal Aljaž Petek, predsednik Nadzorne komisije ŠOS.

Po koncu mandata Mitje Špesa je predsednik KMŠ za kratek čas postal Matej Tisaj, nato pa Mitja Lešnik. V času njegovega mandata je KMŠ tudi dobil omenjeno kazen. »Na sankcijo smo se odzvali, kakor smo se lahko, saj določenih situacij izpred desetletja nihče ni poznal, zato smo zadevo predali odvetniški pisarni, ki je z našo pomočjo začela iskati odgovore. Sploh smo želeli izvedeti zadeve in si ustvariti približno sliko, preiskovalni organi in sodno reševanje pa bi bil naslednji korak.«

A kazensko ovadbo zoper eno fizično osebo je KMŠ podal šele več kot leto in pol kasneje, 9. januarja letos, pod vodstvom trenutne predsednice KMŠ Pije Car. »Dne 9.1.2015 smo s strani pooblaščenega odvetnika prejeli ovadbo – predlog za pregon zoper eno fizično osebo zaradi suma storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po 234 a člena KZ,na škodo društva KMŠ. Pristojni državni tožilec bo po proučitvi omenjene zadeve sprejel tožilsko odločitev,« je v svojem odgovoru zapisal Drago Šketa, višji državni tožilec.

Ker je bila ovadba dana tako pozno, bo po naših informacijah marca letos zastarala. Tako najverjetneje za nepravilnosti kazensko ne bo odgovarjal nihče.

Denarno škodo, ki je nastala zaradi vseh opisanih nepravilnosti, pa so v največji meri plačali davkoplačevalci oziroma študentje, katerim država del zaslužka iz dela prek napotnice odtegne za financiranje študentskih organizacij. Najpomembnejši prihodki KMŠ so namreč prihodki iz naslova dotacij Študentske organizacije Slovenije – prihodki koncesij na podlagi Zakona o skupnosti študentov, Študentske ustave. V letu 2011 je KMŠ preko dotacij iz proračunskih in drugih javnih sredstev tako prejel 207.476 evrov, leto kasneje pa 143.339 evrov.

 

Pojasnilo notarske zbornice glede zgornjega prispevka:

na spletnem portalu Podcrto.si je bil v petek, 13. 2. 2015 objavljen članek z naslovom »Sumljivi posli Kluba mariborskih študentov z nepremičnino na Poštni ulici 6« avtorice Ane Struc. V članku je med drugim tudi navedeno: »Matjaž Kotnik in Metod Dolinšek se ob našem vprašanju nista spomnila, pri katerem notarju so bile te izgubljene pogodbe overjene. Notar je po zakonu dolžan hraniti svoj izvod overjene pogodbe, zato bi se trditev njihovih navedb tako zlahka preverila.«  Navedena trditev glede hrambe izvoda overjene pogodbe pri notarju  je napačna in v nasprotju z zakonodajo, zato zaradi neobjektivnega prikazovanja dejstev v nadaljevanju pošiljamo sledeče pojasnilo:

Notar opravi overitev podpisa stranke na izvirniku listine, ki se po opravljeni overitvi vrne stranki. Overitev podpisa pomeni, da notar potrdi, da je stranka neko listino res podpisala oz. priznala, da je podpis, ki je že bil na tej listini, res njen. Pogodba mora biti predhodno podpisana s strani vseh strank pogodbe. Pri overjanju podpisa se mora notar seznaniti z vsebino listine samo toliko, kolikor je to potrebno, da izpolni rubrike vpisnika o overitvah in potrdilih. Notar ni odgovoren za vsebino listine in ni dolžan ugotavljati, ali stranke smejo skleniti posel, na katerega se listina nanaša. Notar upošteva vsebino listine le, kolikor predpis veže overitev podpisa na izpolnitev določenih pogojev.

Zakon o notariatu torej ne predpisuje hrambe izvodov overjenih pogodb, temveč to določa samo za javne listine – notarske zapise.

Izvirnik listine (pogodbe), na kateri je overjen podpis hrani notar samo v primeru, če po  overitvi podpisa na zasebni listini (zemljiškoknjižnemu dovolilu) vloži zemljiškoknjižni predlog. V tem primeru listino pretvori v elektronsko obliko in jo  hrani do pravnomočnosti vpisa v zemljiško knjigo. Pred pretvorbo in hrambo izvirnikov listin se v notarski pisarni sestavi poseben zapisnik o hrambi, v katerem so opredeljene vse podrobnosti potrebne za varno hrambo in vrnitev listine upravičencu, po pravnomočno zaključenem ZK postopku.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev