Ne želite zamuditi novih vsebin na Pod črto? Naročite se na naše tedenske e-novice, ki jih pripravljamo za vas že več kot deset let. Tako boste vsak teden prejeli v branje, ogled in poslušanje kvalitetne in zanimive vsebine. Naročite se lahko zelo enostavno tukaj >>

Pri Pod črto to jesen praznujemo 10. obletnico. Z vašo pomočjo smo v prvem desetletju objavili več sto člankov in podkastov.

Kot napovedano, ob tej priložnosti zaganjamo novo rubriko Iz arhiva, v kateri bomo objavili najpomembnejše teme, ki smo jih preiskali z vašo podporo.

Pri Pod črto že več let sistematično analiziramo okoljske probleme v Sloveniji, v sodelovanju s partnerskimi organizacijami Evropske mreže za podatkovno novinarstvo (EDJNet) pa smo vključeni tudi v mednarodne preiskave globalnih podnebnih sprememb.

Ker se glede na temperature trenutno še vedno nahajamo na vrhuncu poletja, pričenjamo s temo o segrevanju mest, ki ga vsi živeči v urbanem okolju trenutno že tedne čutimo tudi v vsakdanjem življenju – posebno če živite sredi toplotnega otoka.

Mednarodna preiskava: Evropa, za eno stopinjo več

V okviru preiskovalne serije o segrevanju mest iz leta 2018 smo želeli izvedeti, kako so se v evropskih mestih od leta 1900 do danes gibale povprečne letne temperature.

Od Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi smo pridobili več kot 100 milijonov podatkovnih točk (meritev, ki so jih zbrale zemeljske meteorološke merilne postaje, baloni, boje in sateliti). Te podatke smo obdelali in izdelali analize za 558 evropskih mest, med njimi za Ljubljano in Maribor.

Ugotovili smo, da so se povprečne temperature od leta 1900 povišale, ta dvig pa ni bil enakomeren. Mesta so se začela opazneje segrevati v zadnjih 100 letih, pri čemer so se temperature znatno povišale v zadnjih 20 letih.

V Ljubljani se je povprečna temperatura od leta 2000 v primerjavi z 20. stoletjem po ugotovitvah iz naše preiskave povišala za 1,2 stopinje. V Mariboru je bilo naraščanje povprečna temperature nekoliko nižje, saj se je mesto v povprečju segrelo za 0,8 stopinje. Število vročih dni se je v obeh mestih povišalo, nižje je število mrzlih dni.

Ne želite zamuditi novih vsebin? Naročite se na naše tedenske e-novice:

Naroči se na naše e-novice

Leave this field empty if you're human:

Tudi podatki slovenske okoljske agencije ARSO kažejo, da se je povprečna temperatura v Sloveniji v zadnjih 50 letih povišala za dve stopinji. Ob tem se je povišalo tudi število vročih dni in trajanje vročinskih valov.

Ljubljana (68. mesto) se je po podatkih iz naše preiskave v 21. stoletju segrevala precej hitreje v primerjavi z okoliškimi mesti, saj je med drugim »prehitela« Zagreb na 164. mestu, Trst na 226. mestu, Celovec na 362. mestu, Gradec na 364. in Maribor na 418. mestu.

Iz analize podatkov smo lahko zaključili: evropska mesta se vse bolj segrevajo.

Posledice tega pa niso samo visoke temperature, vročinski valovi, nastanek toplotnih otokov v mestih in suše. Segrevanje povzroča tudi zmanjšanje snežnih padavin, povečanje dežnih padavin in posledično težave s poplavami.

Sistemski ukrepi na tem področju so pri nas pomanjkljivi, mesta in občine pa izvajajo priložnostne, nezadostne ali celo škodljive okoljske ukrepe. Predstavili smo jih v člankih o vročinskih valovih in poplavah.

Če imate na voljo za branje omejeno količino časa, vam priporočamo triminutni povzetek naše teme:

• Povzetek teme: kaj prinašajo vročinski valovi?

Članki:

• Analiza temperatur na stari celini: v evropskih mestih je vse bolj vroče
• Metodologija preiskave dviga temperature v Evropi
• Podatkovna zbirka: podatki o segrevanju evropskih mest
• Mojca Dolinar, ARSO: V prihodnosti bo v Sloveniji več suš in poplav
• Povzetek teme: kaj prinašajo vročinski valovi?
• Vročinski valovi: globalno segrevanje ogroža več 100.000 Slovencev
• Poplave v Sloveniji: milijardna škoda, za katero smo največ krivi sami
• Globalne podnebne spremembe zahtevajo tudi lokalne ukrepe

Podkast:

• Epizoda Pod črto podkasta: Segrevanje mest

Ekstremni vremenski pojavi: Poplave v Sloveniji avgusta 2023

Ob lanskih avgustovskih poplavah smo se v uredništvu Pod črto hitro odzvali in pričeli ažurno dnevno zbirati in preverjati potrebe na terenu – kje potrebujejo prostovoljce, kakšne so dejanske potrebe na terenu, česa trenutno ne prinašati na teren ipd. Našo objave je spremljalo več tisoč uporabnikov.

Štiri mesece po poplavah smo se nato z ekipo odpravili na teren, da bi preverili, kako poteka obnova.

Članki:

• Poplave v Sloveniji: potrebna bo dolgotrajna pomoč prizadetim
• Poplave v Sloveniji: Za selitev je trenutno predvidenih več kot 300 domov

Podkast:

• Epizoda 43 – Poplave v Sloveniji: Selitve z ogroženih območij

Hitri odziv:

• Poplave: kako lahko pomagamo

Naše delo že 10 let omogočajo vaše donacije. Podprite Pod črto ob 10. rojstnem dnevu z donacijo po izbiri:

* V skladu z našim Kodeksom delovanja podatkov donatorjev, ki so fizične osebe, ne objavljamo javno. Izjema so donatorji fizične osebe, ki so v posameznem letu donirali več kot 30.000 (trideset tisoč) evrov. Imena teh fizičnih oseb medij javno objavi.